"Jaka" ima že nove sanje

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 18. marec 2012 / 06:00

Jakov Fak, svetovni prvak v biatlonu, prihaja iz Mrkopalja na Hrvaškem. V Sloveniji mu je najbolj domača Gorenjska s Pokljuko, kjer preživi okrog dvesto dni v letu.

Jakov Fak je minuli teden na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu na tekmi posameznikov poskrbel, da je Slovenija prvič v zgodovini dobila svetovnega prvaka v biatlonu. Tekmovalec iz Mrkopalja na Hrvaškem za Slovenijo nastopa drugo sezono. Uradno prebivališče ima v Preddvoru, a ko je pri nas, je na Pokljuki. Že pred prestopom je treniral s slovensko reprezentanco pod vodstvom Uroša Velepca, ki je pred leti opazil njegov talent. V tem času se je zelo dobro naučil slovenščine - z gorenjskim naglasom. »Jaka«, kot ga kličejo, kljub uspehom ostaja preprost fant, vselej pripravljen na pogovor. Za Gorenjski glas si je vzel čas v torek zjutraj, tik pred odhodom v Rusijo, na zadnjo postajo tekem letošnjega svetovnega pokala.

S svetovnega prvenstva ste se vrnili z dvema medaljama. Več kot ste verjetno upali sanjati?

»Gotovo. Upal sem sanjati samo eno medaljo in ko smo jo dobili v mešani štafeti, sem bil že zadovoljen in samo sproščeno tekmoval naprej. Sicer pa večkrat sanjaš o tekmah, na katerih lahko sam odločaš o svoji usodi. Tudi medalje s štafeto pa sem bil seveda zelo vesel.«

So te sanje še zelo žive?

»Sedaj so že uresničene. V glavi so že nove sanje, plani za naprej. Te bom zadržal še malce zase.«

Ste na dan posamične tekme morda že po počutju čutili, da bi bil lahko vaš dan?

»Včasih se čuti, da so dobri dnevi, pa tudi če ne, imam v sobi Iveka (Janeza Mariča) in Vasjo (Rupnika), tako da si mi vedno naredimo dober dan. To je kar privilegij. Zelo sem vesel, da smo skupaj. Dan je bil sicer povsem običajen.«

Imate za tekme kakšno posebnost, ritual?

»Sem slišal, da vam je Ivek povedal zanjo. Je bolj osebna, a če je že razkrita, pa naj bo. Drži, da za tekmo oblečem mornarske spodnjice. Spominjajo me na morje, mi je bolj toplo pri srcu, čeprav je zunaj mraz (smeh).«

Z velikih tekmovanj imate že štiri medalje. Sta ti dve primerljivi s prejšnjima, ki ste jih osvojili še za Hrvaško?

»Vsaka medalja je posebna. Vsaj zame ima olimpijska največji pomen. Olimpijske igre so meni top tekmovanje. Če bi bil še olimpijski prvak, bi bilo pa to nekaj res vrhunskega.«

Vrniva se v Ruhpolding k individualni tekmi. Na zadnjem streljanju ste prvi strel zgrešili, naslednje štiri pa zadeli neverjetno hitro. Ste tudi sicer v življenju tako mirni?

»Mislim, da sem, a to bi lažje povedali drugi. Včasih me kaj ujezi, a čisto iz heca. Če moja »cimra« združita moči, me lahko malce razjezita. Se pa večkrat pretvarjam, da sem jezen, da jima dam zadovoljstvo (smeh). Svojo živost rajši porabim na treningih ali na tekmah, ker mislim, da je to bolj smiselno usmerjena energija.«

Trenutek, ki vam bo s svetovnega prvenstva najbolj ostal v spominu?

»Podelitev v Champions Parku, tako prve kot druge medalje. Majhna skupina Slovencev je bila bolj glasna kot vsi Nemci. To je spet tista naša družina in lepo se imamo.«

Posamično medaljo ste proslavili že prvi večer …

»To je bilo v Slovenski hiši. Zelo je bilo lepo. Smo peli, plesali, a ne predolgo, vse v mejah. Naslednji dan so imela dekleta že tekmo.«

S prvenstva ste najprej potovali domov, na Hrvaško. So vam pripravili sprejem?

»Ne še, 24. marca bo.«

Ste pa ga imeli v ponedeljek v slovenski prestolnici.

»Lepo je bilo. Vesel sem, da so ljudje prišli v takšnem številu, in še enkrat se vsem zahvaljujem. Poskušali se jim bomo oddolžiti na tekmah svetovnega pokala.«

Slovenija vas je hitro sprejela za svojega. Čutite to?

»Čutim. Lepo je biti lepo sprejet, kamorkoli prideš. To je lepa gesta in tudi jaz se trudim čim bolj približati javnosti.«

Kako je vaš uspeh odmeval na Hrvaškem?

»Tudi za hrvaške medije sem dal kar nekaj izjav. Vsak, ki malo razmišlja, sprejme to mojo odločitev. Kot je na sprejemu dejal slovenski predsednik dr. Danilo Türk, sem lep primer sodelovanja med državama.«

Ali kot svetovni prvak na zvezi pričakujete kakšen poseben status - v finančnem smislu?

»Ne vem, kakšen je pravilnik. Res še nisem razmišljal o tem.«

Kakšen pa je vaš status?

»Sem zaposlen, tako da imam status urejen.«

Le nekaj pred vami je svetovni prvak postal Robert Kranjec. Ste ga že imeli priložnost spoznati?

»Spoznala sva se na snemanju reklame za čaj. Všeč mi je njegov pristop do vsega, ker se mi zdi, da je velik profesionalec, pozoren na vse detajle. Všeč mi je tudi, da je sproščen, odprt. Dobro sva se razumela.«

Spremljate skoke? Na Hrvaškem so verjetno še manj v središču pozornosti kot biatlon?

»Po mojem pa, da ni tako. Na hrvaški televiziji sem videl več prenosov tekem v smučarskih skokih kot pa v biatlonu. Biatlona ni nikoli bilo, skoki so vsaj bili. Sicer pa, ko smo po tekmah svetovnega pokala po televiziji velikokrat spremljamo skoke, če le lahko, ali pa potem preberemo novice.«

V Planici ste že bili?

»Ne še. Upam, da bom enkrat imel to priložnost.«

Koliko poznate kraje v Sloveniji?

»Ne preveč. Ko sem v Sloveniji, sem na Pokljuki. To pomeni okrog dvesto dni na leto. Potreboval bi več časa, da bi raziskal Slovenijo, a ga zaenkrat še nimam.«

Gorenjski naglas pa je prisoten.

»Tako vsi pravijo. Govorim, kot sem se naučil. Nisem bil na tečaju, ga imam s sotekmovalci v sobi.«

Slišali smo vas zapeti po slovensko. Znate veliko slovenskih pesmi?

»Ne morem se pohvaliti, da jih znam. Morda nekaj besed, kitico, da bi znal celo besedilo kakšne pesmi, pa ne.«

Pred vami je zadnja postaja svetovnega pokala, ruski Khanti Mansijsk. Pričakovanja?

»Da bom lahko štartal na tekmah, da bom zdrav do takrat. V zadnjih dneh sem imel kar nekaj težav in sem moral izpustiti zadnji tekmi na svetovnem prvenstvu. Niso bili samo sinusi, imel sem tudi malce viroze.«

Kaj vas čaka po koncu sezone?

»Ne bo je še takoj konec. Po zadnjih tekmah svetovnega pokala me verjetno čaka še tekma v Moskvi, pa na Kamčatki, v programu je tudi še državno prvenstvo.«

Potem bo nekaj premora in čas tudi za hobije.

»Biatlon je zame hobi in življenje. Obdobje po sezoni in pred začetkom priprav na naslednjo bom izkoristil za druženje z dekletom, družino in prijatelji.«