Študentsko delo se je podražilo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 13. junij 2012 / 06:00

Zaradi zvišanja koncesijske dajatve za študentsko delo se bo strošek za delodajalce zvišal za dobro desetino. Študentski servisi bodo zaradi manj prihodkov ukinjali nekatere storitve.

Kranj - Poleg številnih varčevalnih rezov je zakon za uravnoteženje javnih financ prinesel tudi zvišanje koncesijske dajatve od študentskega dela s 14 odstotkov z DDV na 25 odstotkov z DDV. V Agenciji M servis iz Kranja so izračunali, da se bo s tem za delodajalce, ki so davčni zavezanci, študentsko delo podražilo za 9,65 odstotka, za delodajalce, ki niso davčni zavezanci, pa za 11,3 odstotka. Lahko se celo zgodi, da bodo delodajalci del novih dajatev poskusili prevaliti na breme študenta, torej da jim bodo znižali neto urno postavko. »Našim članom smo svetovali, da v takšnih primerih poskusijo uskladiti osebne interese po nespremenjeni urni postavki s ciljem, ki ga ima delodajalec. Predlagali smo rešitev, ki je zanimiva za obe strani in se v praksi že izvaja, namreč, da se lahko ob dosedanji, nespremenjeni neto urni postavki dijaku oz. študentu stranki dogovorita tudi za povečano produktivnost oziroma za prevzemanje dodatnih obveznosti,« pravi Matjaž Minatti, predsednik uprave Agencije M servis. Novo koncesijsko stopnjo so koncesionarji dolžni obračunavati od 1. junija naprej, torej tudi za delo, ki je bilo opravljeno do konca maja.

Dva odstotka od pobrane koncesijske dajatve sta še vedno namenjena gradnji študentskih domov, medtem ko se bo letos v poseben proračunski sklad za vse vrste štipendij steklo 63 odstotkov od preostalih 23 odstotkov koncesijske dajatve. Obenem se zmanjšuje delež sredstev za delovanje Študentske organizacije Slovenije (na 17,4 odstotka). Od prihodnjega leta naprej se bo v proračunski sklad za štipendije stekalo že 67 odstotkov koncesijske dajatve, Študentski organizaciji Slovenije pa bo preostalo 16,5 odstotka - enako kot študentskim servisom, ki bodo do konca letošnjega leta prejemali še 19,6 odstotka koncesijske dajatve.

Po novem zakonu bodo tako letos prihodki študentskih servisov predstavljali 3,467 odstotka od vrednosti izdanega računa, prihodnje leto pa samo še 2,919 odstotka. Minatti napoveduje, da je zaradi velikega reza v priznane stroške študentskih servisov vprašljiv obstoj marsikaterih za študente danes povsem samoumevnih storitev: »Vsekakor bomo primorani zapreti nekaj poslovalnic, predvsem v manjših krajih, ukiniti brezplačne telefonske klice, okrniti napredne informacijske medije, skrajšati čas dostopnosti do storitev in slabiti kakovost same storitve, odpovedati opravljanje prijave pavšalnih zdravstvenih prispevkov v imenu delodajalcev. Resno tudi razmišljamo o ukinitvi najpomembnejše storitve - zalaganja zaslužkov, saj sedaj za dijake in študente, ki delo opravljajo pri delodajalcih, s katerimi imamo dogovor in imajo ustrezno boniteto, izplačamo zaslužek vnaprej, preden nam delodajalec nakaže znesek njegovega zaslužka. Prav tako ne bomo sposobni voditi kakovostne aktivne politike izterjav zaslužkov za dijake in študente, kar je trenutno naša največja okupacija.« Minatti tudi pričakuje, da se bo še dodatno skrčilo število študentskih servisov.

Kljub višji obremenitvi študentskega dela pa to še vedno ostaja najcenejša in najbolj fleksibilna oblika dela, ki naj bi se uporabljala za krajša začasna in občasna dela, ugotavlja sogovornik. Trenutno je sicer več povpraševanja po delu s strani študentov in dijakov kot pa ponudbe dela s strani delodajalcev. Agencija M servis ima kot eden največjih študentskih servisov 16 poslovalnic po vsej Sloveniji, zato ugotavljajo, da je gospodarstvo v najboljši formi na Obali, Gorenjska pa zaostaja za slovenskim povprečjem. Trenutno ponujajo 723 prostih del, od tega jih je 105 na Gorenjskem. Urne postavke za študentsko delo se na trgu prosto oblikujejo, na Gorenjskem pa so maja neto urne postavke v povprečju znašale 3,80 evra za lažje fizično delo (proizvodnja, prodaja), 4,20 evra za pomoč v gostinstvu, v administraciji in pri varstvu otrok, 5,10 evra za težje fizično delo in enostavna dela v informatiki, nad 6,10 evra za poučevanje, za najbolj zahtevna strokovna dela pa študentje dosežejo tudi čez 10 evrov na uro.