Visoka kakovost lanskih inovacij

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 9. junij 2012 / 06:00

Območna gospodarska zbornica za Gorenjsko je podelila priznanja za najboljše inovacije v lanskem letu. Njihova kakovost je bila višja kot v preteklosti, ugotavljajo.

Kranj - V prostorih Zavarovalnice Triglav v Kranju so v četrtek že desetič podelili priznanja najboljšim gorenjskim inovatorjem za leto 2011. Ocenjevalna komisija Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko je med dvajsetimi prijavljenimi inovacijami nagrado za najbolj inovativno gorenjsko podjetje v lanskem letu podelilo podjetju Lotrič iz Selc, zlata priznanja za posamezne inovacije pa so prejeli v žirovski Alpini za otroški tekaški čevelj DUO, v jeseniškem Acroniju za razvoj tehnološkega procesa predelave nikljevih super zlitin, v Domelu iz Železnikov za kompaktno izvedbo EC motorja z notranjim tekačem in v jeseniškem računalniškem podjetju za inovacijo elektronski sistem za nadzor in upravljanje kliničnih poti v zdravstvenih ustanovah Shake MEDITX. Za omenjene štiri zlate inovacije se je komisija odločila, da jih nominira tudi za nacionalna priznanja Gospodarske zbornice Slovenije. Zlati priznanji sta sicer prejeli tudi podjetji Anaya z Jesenic za inovacijo Pametna kozmetika in Iskra MIS iz Kranja za merilnik diferenčnih tokov v tokovnem zaščitnem stikalu (RCCB) tipa B (BFI), na diferenčni tok - elektronski sklop. Podelili so še dvanajst srebrnih in dve bronasti priznanji.

Na januarski razpis za najboljše inovacije gorenjske regije za leto 2011 je območna gospodarska zbornica za Gorenjsko prejela dvajset prijav. Primerjava povprečnega števila inovatorjev na inovacijo dokazuje, da imamo letos opravka z bolj kompleksnimi inovacijami kot v prejšnjih letih. Pa ne samo to, tudi kakovost inovacij je neprimerno višja,« je povedal predsednik ocenjevalne komisije Avguštin Novšak. Med prijavami je enajst inovacij izdelkov, pet inovacij tehnološkega postopka ter štiri procesne inovacije. Sedemnajst inovacij je tehnoloških, tri so netehnološke, od tega dve s področja informacijske tehnologije. Večina oziroma sedemnajst inovacij je nastala v predelovalnih, tri pa v storitvenih dejavnostih. Tri inovacije so namenjene široki potrošnji, druge pa so ustvarjene bolj ali manj za znane kupce oziroma specializirane porabnike. Komisija je inovacije ocenjevala po kriterijih inventivnosti, gospodarskih rezultatih, trajnostnih učinkih in okoljskem vplivu.