Socialni demokrati z novim vodstvom bolj v levo

Po petnajstih letih je Borut Pahor krmilo stranke Socialnih demokratov prepustil dr. Igorju Lukšiču. Obenem je presenetil z novico, da namerava kandidirati za predsednika države.

Dr. Igorja Lukšiča so za novega predsednika stranke s tesno večino izvolili na sobotnem kongresu Socialnih demokratov v Kočevju. Borut Pahor je namreč zbral le deset glasov manj kot njegov protikandidat Igor Lukšič, ko sta se pomerila v drugem krogu volitev. Kongres je po besedah slednjega zbral voljo za spremembe, a ta volja naj ne bi bila tako močna, kot so nekateri pričakovali. Zato, je opozoril Lukšič, bodo morali vsi skupaj vložiti ogromno napora, da stranko premaknejo bolj v levo. Ob tem je tudi napovedal, da bo SD postala močna stranka, ki bo na prihodnjih volitvah zmagala.

V prihodnje naj bi se po Lukšičevih besedah bolj ostro odzvali tudi na po njegovem mnenju slabe vladne ukrepe, saj meni, da je pri delu vlade preveč »šlamparije« in improvizacije. Prav tako, je še napovedal, ne bodo sledili Pahorjevim stališčem glede vpisa zlatega pravila v ustavo, ukinitve državnega sveta in referendumske ureditve. Ob tem pa je tudi zagotovil, da ne bodo blokirali nobene dobre rešitve za Slovenijo. Kljub temu so v koaliciji izrazili skrb zaradi Lukšičevih napovedi o zaostrovanju odnosa do vlade. V Državljanski listi menijo, da Slovenija v tem času bolj potrebuje sodelovanje. Opozorili so še, da so glede referendumske ureditve v dogovor med parlamentarnimi strankami vložili precej napora, zato se čudijo, da SD zdaj spreminja stališča. V SDS se razen zapisa na družabnem omrežju Twitter, kjer so SD pod Lukšičevim vodstvom napovedali usodo LDS, ko je njeno vodenje prevzel Tone Rop, niso posebej odzvali na izvolitev Igorja Lukšiča za predsednika SD.

Pahor v boj za stolček predsednika države

Nekdanji predsednik SD Borut Pahor pa je na kongresu stranke presenetil z napovedjo, da bo kandidiral za predsednika države. »Od trenutka, ko me je prevzela politika, sem vedel, da se bo to enkrat zgodilo. Od takrat sem imel smešen občutek, da mi je to usojeno. In očitno mi je res. Danes sta dozorela čas in jaz,« je o svoji kandidaturi izjavil Pahor, ki ga je pri tem že podprla tudi poslanska skupina SD, dokončno pa bo o podpori stranke predvidoma sredi junija odločilo predsedstvo stranke. Pahor je že izrazil željo, da bi ga pri kandidaturi podprla tudi stranka DeSUS, o čemer je izvršni odbor stranke razpravljal včeraj. Razen Pahorja so sicer kandidaturo za predsednika države doslej napovedali še sedanji predsednik Danilo Türk, evropski poslanec Milan Zver, predsednik zunajparlamentarne stranke SNS Zmago Jelinčič in neodvisni kandidat Marko Kožar.

Za enak dogovor še v drugih sindikatih

Potem ko so dogovor z vlado dosegli policisti, so se na delovnem sestanku srečali še drugi sindikati, ki zastopajo uniformirane poklice in pooblaščene uradne osebe, med drugim sindikat carinikov, gasilcev, občinskih redarjev in ministrstva za obrambo. Dogovorili so se, da se bodo v prihodnjih dneh uskladili glede normativnega dela kolektivne pogodbe za državno upravo, nato pa se bodo začeli pogajati z vlado. Kot je dejal sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič, bo treba razrešiti nekatera nesorazmerja. Tako naj bi v pogodbo med drugim vključili pogoje dela sindikata, nadomestila in povračila, plačilo za povečan obseg dela in nadure. Po prepričanju sindikatov so namreč glede na sporazum policistov z vlado uniformirani poklici ta čas ločeni, zato zahtevajo enako pogodbo.

Do septembra naj bi združili osem šol

Na noge se je v zadnjih dneh dvignil še en sindikat. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so namreč opozorili, da so dobili informacije, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pripravlja obsežnejše združevanje in ukinjanje srednjih šol. »O tem socialni partnerji, dijaki in starši niso neposredno obveščeni, kar pred koncem šolskega leta, ki je vedno stresno, zgolj še dodatno stopnjuje napetosti, vnaša nemir med učitelje in zaskrbljenost zaposlenih za delovna mesta,« so poudarili v sindikatu. O tem naj ne bi bili obveščeni niti ravnatelji šol, ki naj bi jih združevali oziroma preoblikovali. Ministra dr. Žigo Turka so zato pozvali, naj preneha s »konspirativnimi aktivnostmi in naj z nameravanimi združevanji šol takoj seznani slovensko javnost, zaposlene v šolah ter dijake in njihove starše«. Ministra Žigo Turka je odziv sindikata glede načrtovane racionalizacije šolske mreže začudil, po njegovem pa tudi ne drži, da naj o tem ne bi obvestili ravnateljev. Večina ravnateljev naj bi se z nameravanimi spremembami tudi strinjala, je zatrdil in obenem zagotovil, da zaradi združevanja šol nobeden od učiteljev ne bo izgubil službe. Poudaril je še, da je racionalizacija šolske mreže nujna, saj imamo preveč šol in premalo otrok. Za začetek naj bi tako do septembra združili osem šol.

Državljani pa bodo morali po vseh ukrepih vlade po novem globlje seči v žep tudi za svoje zdravje. Zavarovalnica Vzajemna bo namreč s prvim julijem za štiri evre podražila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar je po njihovem pojasnilu posledica uveljavitve zakona za uravnoteženje financ, ki za 66 milijonov evrov znižuje delež zdravstvenih stroškov, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje.