Smuk hitro zapustil sodišče

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 06:00

Potem ko so mu vendarle vročili sodno pisanje, se je nekdanji direktor kranjske SHP Peter Smuk sodnici opravičil, češ da ni imel časa za pripravo obrambe. Večina kaznivih dejanj bo kmalu zastarala.

Kranj - Prejšnji teden so na Okrožnem sodišču v Kranju nadaljevali sojenje nekdanjemu vodstvu propadle kranjske Slovenske hranilnice in posojilnice zaradi domnevnega oškodovanja upnikov v višini 135 tisoč evrov. Na presenečenje večine prisotnih je poleg nekdanjega ravnatelja SHP Kranj Domna Malenška in nekdanje direktorice Kmetijske zadruge Križe Marije Štular, ki na sojenju sodelujeta že od začetka, pred sodni senat stopil tudi soobtoženi Peter Smuk, ki so mu po številnih poskusih šele prejšnji ponedeljek lahko izročili obtožnico in poziv na glavno obravnavo. A Smuk se je na sodišču zadržal le toliko časa, da je sodnici Andreji Ravnikar razložil, da mu ni bil dan osemdnevni zakonski rok za pripravo na sojenje, zato ne more sodelovati na tokratni obravnavi. Preden je odšel, ga je sodnica podučila, naj v bodoče resneje spremlja delo sodišča.

Štularjeva, Malenšek, Smuk in drugi iz nekdanjega vodstva SHP so obtoženi, da so odgovorni za nezakonito oškodovanje upnikov v višini 135 tisoč evrov, s tem ko naj bi v zadnjih mesecih pred stečajem leta 2002 in kljub prezadolženosti SHP številnim komitentom omogočila predčasno razvezo depozita z odobritvijo novih posojil.

Naslednja obravnava je napovedana za 3. julij, dotlej pa naj bi po naših informacijah zastarala vsa navedena kazniva dejanja, razen očitka Domnu Malenšku, da naj bi tik pred stečajem sprejel depozit Žita Gorenjke, leško podjetje pa je bilo zaradi tega kasneje oškodovano za skoraj 68 tisoč evrov. Iz kranjskega tožilstva, pri katerem smo preverjali resničnost informacij o zastaranju očitanih kaznivih dejanj, so odgovorili, je za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic, kar očitajo Malenšku, absolutni zastaralni rok dvajset let, za kazniva dejanja oškodovanje upnikov pa deset let. »Storilcem se očita izvršitev prvega kaznivega dejanja v letu 2002, drugega kaznivega dejanja pa prav tako v letu 2002,« je pojasnila vodja kranjskega tožilstva Irena Kuzma.