S povezovanjem do boljše preskrbe z vodo

Na Gorenjskem je dovolj kvalitetnih vodnih virov, a vodovodni sistemi so v slabšem stanju. Za dolgoročno zagotavljanje pitne vode je nujno povezovanje vodovodnih sistemov.

Jesenice - Kljub obilnemu deževju v zadnjih tednih se posebej kmetje še spomnijo izjemno dolgega sušnega obdobja na začetku letošnjega leta. Posledice suše so marca občutila tudi številna gospodinjstva na Gorenjskem, kjer je bila ponekod že motena preskrba z vodo. O problematiki zagotavljanja nemotene preskrbe s pitno vodo so se zato na zadnjem srečanju pogovarjali tudi župani sedmih občin Zgornje Gorenjske in se dogovorili za niz ukrepov za dolgoročno zagotovitev zanesljive in kvalitetne preskrbe s pitno vodo. Prvi niz ukrepov bo tako usmerjen v obnovo vodovodov, kar bo ustavilo velike izgube vode na poti do porabnikov. Dolgoročen strateški ukrep pa je povezovanje sistemov za preskrbo z vodo; v prvi vrsti žirovniškega in radovljiškega, ki se napaja predvsem iz zajetij v Dragi in Radovni. S tem bi zagotovili nemoteno preskrbo tudi v primeru izpada posameznih podsistemov, saj posamični izdatnejši viri zadostujejo za preskrbo celotnega območja.

Območje Zgornje Gorenjske sicer razpolaga s kvalitetnimi vodnimi viri, ki celo presegajo potrebe. Količina vode je bila na najmočnejšem, v Ovčjih jamah v Radovni, nespremenjena celo v času najhujše suše. Bistveno manj spodbudno je stanje na področju vodovodnega omrežja, saj so se občine v zadnjem obdobju osredotočale predvsem na ravnanje z odpadno vodo, večjih investicij v gradnjo ali obnovo vodovodnih sistemov pa je bilo bistveno manj. Kot ugotavljajo župani zgornje Gorenjske, so posledica tega dejstva nadpovprečne izgube, zlasti v starejših vodovodih s cevmi slabše kvalitete.

Tudi odnos prebivalcev do vode ni primeren, ugotavljajo župani. »Gorenjci se obnašamo, kot da je voda naravna dobrina, ki je nikoli ne bo zmanjkalo in ki v vsakem primeru odteče v Savo. Zaznana manjša poraba je tako zgolj posledica dejstva, da je v ceno vključen strošek čiščenja odpadne vode. Tudi onesnaževanje podtalnice je kljub odlokom še vedno prisotno; nadzor namreč ni zadosten, kršitev odloka se največkrat ugotovi šele takrat, ko se pojavijo posledice,« njihove ugotovitve povzema Stevo Ščavničar, direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, v okviru katere deluje koordinacija županov sedmih zgornjegorenjskih občin.