Najlepši, a včasih tudi najtežji poklic

Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester 12. maju in mednarodnem dnevu babic 5. maju so v Splošni bolnišnici Jesenice pripravili odlično obiskan dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti smo se o prednostih in slabostih njunih poklicev pogovarjali z diplomirano medicinsko sestro Tanjo Pristavec in diplomirano babico Katjo Zupan.

Tanja Pristavec: Veliko daješ, a veliko tudi dobiš

Tanja Pristavec je diplomirana medicinska sestra, v jeseniški bolnišnici pa je zaposlena že 22 let. Večino svoje delovne dobe je delala v operacijski sobi, zdaj pa je vodja zdravstvene nege v centralni sterilizaciji. »Mogoče se bo slišalo obrabljeno, a poklic medicinske sestre je pravi za osebo, ki rada dela z ljudmi, za osebo, ki ima visoko empatijo in ki je umirjena. Je težek, naporen in odgovoren, a hkrati zelo lep poklic. Na eni strani se dogajajo zelo lepe stvari, ko je izid zdravljenja dober, hkrati pa prihaja tudi do hudih, težkih stvari. Pacienti so tudi neozdravljivo bolni, tudi umirajo in v takih primerih tudi mi trpimo z njimi,« je povedala. A če pacientu daješ sočutje, psihično podporo, lahko tudi sam dobiš osebno zadovoljstvo in osebnostno rasteš, pravi. Kaj pa delo v izmenah, nočno delo, dežurstva, je tak ritem dela zelo obremenjujoč? »Delno se navadiš na ta ritem, saj si konec koncev že pri izbiri poklica vedel, da to sodi zraven. Res pa je, da z leti to postaja bolj obremenjujoče in resnici na ljubo - za družino to ni najbolj prijazna služba,« je povedala sogovornica, ki je sicer mamica treh otrok, ob tem pa zaključuje tudi magistrski študij na fakulteti za zdravstvo v Mariboru. V prostem času pa je navdušena jadralna letalka in ima kar štiri svetovne rekorde v jadralnem letenju v ultralahki kategoriji.

Katja Zupan: Pomagaš pri najlepšem trenutku v življenju

Katja Zupan pa je diplomirana babica na ginekološko-porodnem oddelku jeseniške bolnišnice. Na oddelku dela enajst let, zadnji dve leti v porodni sobi, torej vsak dan sodeluje pri porodih. »Že kot deklica sem imela željo, da bi delala v zdravstvu, zato sem se vpisala na srednjo zdravstveno šolo, ker babiške srednje šole takrat ni bilo. Potem pa sem nadaljevala študij babištva, saj sem si želela pomagati ženskam v nosečnosti in pri porodu,« je povedala. »Prednosti poklica babice je veliko. Delo je raznoliko, pestro, adrenalinsko, tudi čustveno, delaš z nosečnicami in jim pomagaš pri najlepšem trenutku v življenju, to je rojstvu otroka. Občutki ob tem so nepopisni,« je opisala lepe plati svojega poklica. »O slabih plateh pravzaprav sploh ne morem govoriti. Je pa ta poklic zahteven, zlasti zato, ker si odgovoren za dve življenji.« Kot je dodala, je na oddelku vedno pestro, nikoli jim ni dolgčas, vsak dan se sliši otroški jok, letos denimo so našteli že 240 porodov. Poleg sodelovanja pri porodih babice dobršen del namenijo tudi temu, da svetujejo mamicam, da bi postale suverene pri negi dojenčka, pri dojenju … »Naš cilj je vedno, da se rodi zdrav otrok in da gresta mamica in otrok zdrava domov,« je še dodala. In če bi lahko, bi obe - tako Tanja kot Katja - zagotovo še enkrat izbrali svoja poklica, sta še povedali.