Spoznala sta se v kinu

Anton in Marija Jenko iz Podgore sta v začetku meseca v krogu družine, prijateljev in sosedov praznovala petdeset let zakona.

Podgora - »Ob poroki sva si obljubila večno zvestobo in to drži, zato obljube nisva obnavljala,« pravita Anton in Marija Jenko, Lovračeva iz Podgore v Poljanski dolini. Pa vseeno lepe obletnice nista pustila vnemar, povabila sta sebi najbližje in bila presenečena in vesela nad razpoloženjem, ki ga je poleg njiju ustvarjalo še nekaj več kot trideset svatov.

Spoznala sta se v kinu. »Včasih so bile predstave po krajevnih skupnostih. Po eni od njih sva se s kolegom dogovorila, da greva z dekleti iz Pogare (tako domačini imenujejo Podgoro, op. a.) domov. Pa sem ostal,« prvo srečanje, ki je preraslo v ljubezen, opiše Anton, sicer doma z Dobravšce. »Kar takoj pa nisi ostal,« ga popravi pet let mlajša Marija, saj sta se dve leti in pol spoznavala, leta 1962 poročila. »Bil je tako priden, da sem ga morala vzeti,« smeje pove Marija, ki izhaja iz Gorenje vasi, a je po vojni prišla živet k stricu Martinu Šifrerju.

V mladih letih je delala v podjetju, ki je kasneje propadlo, zaradi majhnih otrok in bolehne mame je nato ostala doma. Skoraj dvajset let je nato delala v Termu, zadnji dve leti zaradi zdravstvenih težav pri Varnosti Kranj. Anton je začel pri obrtnem podjetju v Gorenji vasi, ki je kasneje preraslo v Jelovico. »Zaradi firbca in denarja sem se leta 1968 podal v tujino, v Nemčijo, kjer smo dokončevali montažne hiše.« Res je bil vsaka dva meseca doma, a skupaj je na tujem preživel kar deset let. Po upokojitvi je bil Anton dva mandata občinski svetnik in kot predsednik občinskega odbora SDS tudi predhodnik sedanjega župana Milana Čadeža.

Marsikaj lepega se je zgodilo v njunem skupnem življenju, vsega pa ne bi ponovila. »Sedaj je najlepše,« pove nevesta in razloži: »Na začetku je bilo lepo, a naporno zaradi otrok in gradnje hiše. Prav nič pa mi ni bilo všeč, ko je šel v Nemčijo, zadnjih deset let svojega službovanja pa sem imela velike težave s kolki. Zato je danes, ko sva doma in po operaciji tudi lažje hodim, najlepše.« Anton jo dopolni: »Vseskozi je bilo zanimivo, zadnja leta si lahko tudi več privoščiva. Tako se v sezoni vsaj enkrat tedensko odpraviva na kopanje na morje.« Z drugimi besedami: sta relativno zdrava in lahko počneta reči, ki so bile prej rezervirane zgolj na nekaj prostih dni v letu.

To vedo tudi njuni najbližji. Na obletnici so se zbrali vsi otroci Zdenka, Sonja in David in šest vnukov: Maja, Damjan, Sara, Kaja, Žan in Lavra. Ti so jima poleg drugih daril namenili tudi razvajanje v Moravskih Toplicah. »Zelo rada sem v toplicah in zelo zadovoljna bi bila, če bi bile kakšne bližje domu,« pravi Marija. V mislih je imela nastajajoče toplice v Kopačnici. Ob jubileju si želita predvsem zdravja, kaj kmalu pa bo moral zlatoporočenec svoji nevesti tudi izpolniti željo in jo peljati na Brezje. Čestitkam se pridružuje tudi Gorenjski glas.