Zraščena lipa

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 21. maj 2012 / 06:00

Kršičevec (1091 m) - Manj poznana gora nad Pivško kotlino, ki je redko obiskana. No, množično jo obiskujejo prvega maja, kar sem tudi sama doživela.

Danes se bomo že tretjič v kratkem času podali v smeri Ilirske Bistrice in obiskali še eno nad tisoč višinskih metrov visoko goro, ki je manj poznana in načeloma tudi redko obiskana. Če z vrha Snežnika pogledamo proti Javornikom, je naš današnji cilj eden od številnih kucljev, ki tvorijo čudovito zakraselo pokrajino, ki s svojim valovitim hribovjem kar vabi, da jo obiščemo.

S primorske avtoceste se usmerimo na izvoz Postojna in zavijemo levo proti Ilirski Bistrici. V Pivki, v ostrem desnem ovinku, peljemo naravnost proti Knežaku. Cesti sledimo do vasi Parje, kjer zavijemo levo v smeri vasi Palčje in Jurišče. Cesta se skoraj ves čas rahlo vzpenja, ko pripeljemo v vas Jurišče, pa na primernem mestu parkiramo - morda pri informacijski tabli ali ob košarkarskem igrišču.

Mimo košarkarskega igrišča nadaljujemo peš po asfaltirani cesti in dosežemo makadam. Na razpotju poti se držimo desno, na kar opozarjajo tudi markacije in smerokazi. Nadaljujemo po slabši makadamski cesti in kmalu dosežemo še eno razpotje: levo se odcepi pot proti Belim stenam, ki jih vidimo v daljavi, mi pa nadaljujemo naravnost. V tem spodnjem delu pot skorajda nima vzpona. Na naši desni strani je kamnita ograja, kjer se je ob mojem obisku pasla drobnica. Kmalu markirana pot zapusti cesto, se odcepi levo in postane mehak kolovoz, ki se v zmernem vzponu dviguje čez široka travnata pobočja. Za travnikom dosežemo gozd, kjer pa spokojna steza začne pridobivati na strmini. A nikjer ni prehudo, nikjer ni prestrmo. Kmalu prečkamo makadamsko cesto, steza pa na drugi strani še malenkost bolj pridobi na strmini. Če dobro opazujemo, bomo na levi strani opazili lipo zraščenko, ki jo sestavlja štirinajst debel. Nadaljujemo po poti naprej, do konca gozda, ko pridemo na odprt, razgledni del. Pot se tukaj položi. Ko dosežemo klopco, pot zavije levo navzgor, preko travnika. Pot pridobi na strmini in nas pripelje do razpotja proti Mrzli jami, a mi nadaljujemo naravnost, strmo navzgor. Sledi ožji pas gozda, na katerega drugi strani dosežemo vršni travnik. Na travnatem pobočju strmina popusti in mimo orientacijske plošče, ki je razgledna točka, dosežemo vrh v nekaj minutah. Do vrha potrebujemo uro in pol.

Če nam je vreme naklonjeno, nam Kršičevec ponudi čudovit razgled; vidimo Vremščico, Nanos, Julijske Alpe s Triglavom in Krnom, Kamniško-Savinjske Alpe, Sveto Trojico, Javornike, Snežnik in Slavnik.

Z vrha Kršičevca sestopimo po travnatem pobočju, vendar nadaljujemo kar naravnost navzdol, po nemarkirani stezi, ki je dobro vidna. Hitro bomo izgubili na višini in se izognili tistega položnega dela poti, ki nas je prej pripeljal do klopce. Na nam znano markirano stezo bomo stopili na začetku gozda. Če pogledamo nazaj, se ta nemarkirana steza odcepi pri drevesu, ki je nagnjeno na pot; če bi nas morda zamikalo, da se po res strmi stezi vzpnemo navzgor. Naprej sestopamo po poti vzpona.

Zaradi kraškega podnebja in ne velike nadmorske višine svetujem zares zgodnjo uro, sicer nam bo prevroče, da bi v čudovitih razgledih lahko uživali. Naj omenim, da na Kršičevcu, poleg drugega cvetja, rastejo tudi Gorenjcem dobro znane narcise.

Nadmorska višina: 1091 m

Višinska razlika: 387 m

Trajanje: 2 uri in pol

Zahtevnost: 1 zvezdica