Po super zakonu še reforme

Konec minulega tedna so poslanci državnega zbora sprejeli zakon o uravnoteženju javnih financ, sedaj pa vlada že napoveduje reforme, prvi bo na vrsti trg dela.

Tako imenovani super zakon pa je po pogajanjih s sindikati vendarle nekoliko omiljen in tako bo namesto 800 milijonov prihranka tega za 130 milijonov manj. Čeprav je opozicija z 31 glasovi nasprotovala sprejetju zakona, ga je parlamentarna večina vendarle potrdila in tako bodo nekatera določila začela veljati že od junija naprej. Zakon bo vladi v prihodnje med drugim omogočal, da dvigne stopnjo DDV, ne da bi spreminjala zakon o DDV in ne da bi o njej odločal parlament. Vendar bo tako le v primeru, če proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu preseže tri odstotke BDP.

Priznanje krivde, milejša kazen

Konec tedna sta Slovenija in Gorenjska doživeli najobsežnejšo preiskavo: policisti in kriminalisti so prijeli 60 osumljencev, vpletenih v preprodajo drog in orožja. Akcija se je nadaljevala še do srede tega tedna, ugotavljali pa so tudi, ali ni orožje namenjeno terorističnim skupinam v tujini, in na Kokrici aretirali tudi domnevnega naročnika vojaškega orožja in eksploziva. Ob spektakularnih aretacijah pričakujemo, da bodo krivci za storjena dejanja dobili pravično kazen.

Pravično in učinkovito pa naj bi sodili po spremenjeni kazenski zakonodaji. Država z njo dobiva orodje za učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala. Konec maja namreč začnejo veljati noveli zakona o kazenskem postopku in kazenskega zakonika ter zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, tako imenovani tajkunski paket. Novost omogoča tudi poenostavitev kazenskega postopka. Tako bo poslej mogoče, da si bo obtoženec s priznanjem krivde lahko omilil kazen, pristojnim organom pa tako ne bo treba v celoti izpeljati dolgotrajnega kazenskega postopka.

Četrti človek

V začetku junija bo v Kočevju kongres stranke SD. Odločal bo tudi o predsedniku stranke. Poleg sedanjega predsednika Boruta Pahorja se bodo za mesto prvega moža socialdemokracije potegovali še Igor Lukšič in Patrick Vlačič (oba tudi ministra v vladi Boruta Pahorja) in javnosti manj znan Zlatko Jenko iz Ilirske Bistrice. Borut Pahor ne uživa več polnega zaupanja stranke, zlasti kritični so do njega v Mladem forumu, in sicer zaradi Pahorjevega odnosa do ukrepov in napovedanih reform desnosredinske vlade. Eno od jabolk spora je tudi zlato fiskalno pravilo, ki naj bi ga vnesli v ustavo in za kar vlada potrebuje dvotretjinsko večino, s tem pa tudi podporo opozicije. O tem so se včeraj spet začeli pogovori z vrhovi strank.

Do poletja socialni sporazum

Po vrsti izrednih parlamentarnih zasedanj se je ta teden začela redna seja državnega zbora, na kateri sta v ponedeljek najprej na poslanska vprašanja odgovarjala premier Janez Janša in njegova ministrska ekipa. Predsednik vlade, ki se je (po počitnicah v Grčiji) pravkar vrnil z obiska v Nemčiji, je poslancem pojasnil, da se je tam mudil, ker je Nemčija naša največja gospodarska partnerica. Napovedal je tudi, da bodo vladna prizadevanja v prihodnjih mesecih namenjena okrepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pri čemer bo najprej potrebna reforma na trgu dela. Seveda bo o tem in še o drugih reformah, ki jih napoveduje vlada, treba skleniti socialni sporazum, Janša napoveduje, da do poletja.

Policisti, ki so začeli stavkati na dan velike stavke javnega sektorja, stavkajo že skoraj mesec dni. V tem času se je zmanjšalo število glob in drugih ukrepov proti prekrškom, spomnimo se tudi zastojev na meji s Hrvaško med prvomajskimi prazniki. Policisti napovedujejo še ostrejše oblike sindikalnega boja, tudi protivladne proteste, v poletni sezoni pa znova poostren nadzor državne meje. Hkrati zagotavljajo, da njihova stavka ni uperjena proti državljanom, pač pa proti vladi in ministru Vinku Gorenaku, ki mu očitajo tudi poseg v sindikalno pogodbo, zaradi česar ga eden od policijskih sindikatov toži. Še naprej pa zbirajo tudi podpise za referendum zoper zakon, ki določa kasnejše izplačilo regresa. Do 3. junija jih morajo zbrati 40 tisoč.

V Mariboru hrvaški vrh in nobelovci

Janša se je ta teden srečal s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem. Skupnih tem je bilo kar nekaj: poleg priprav na arbitražo glede mejnih vprašanj je najbolj vroče vprašanje povezano z dolgom hrvaškim varčevalcem Ljubljanske banke, pri katerem se kažejo različni pogledi sosednjih držav glede nasledstva po nekdanji Jugoslaviji. Premiera sta na srečanju javnosti zagotovila, da so te dileme razjasnjene. Slovenija pa naj bi ratificirala tudi hrvaško pristopno pogodbo k EU, podpisano decembra lani. To naj bi se po Janševih besedah zgodilo do julija 2013, zapletov v zvezi s tem ne pričakuje.

Janez Janša se je s hrvaškim vrhom srečal v Mariboru, to mesto pa je gostilo še enega uglednega gosta, tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo. V srečanju Maribor za mir se v teh dneh srečujejo štirje Nobelovi nagrajenci, poleg dalajlame še ekonomist Muhamad Yanus, borka za pravice Majev Rigoberta Menchu Tum in klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, Kranjčanka.

Ta teden pa so v Kočevju proslavljali 22-letnico ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite, ki je nastala kot posledica zavrnitve ukaza JLA po razorožitvi Teritorialne obrambe in jo štejejo kot predhodnico Slovenske vojske. Proslavo je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, slavnostni govornik pa je bil evropski poslanec Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade po osamosvojitvi.