Precej volne konča kot odpadek

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / torek, 15. maj 2012 / 06:00

Rejci ovc se glede uporabe volne znajdejo, kot vedo in znajo. Precej volne konča kot odpadek, nekaj je dajo spresti v niti ali jo ponudijo odkupovalcu, v zadnjem času narašča tudi zanimanje za volno kot izolacijski material.

Kranj - Ovčjo volno lahko zbirajo, prevažajo, sortirajo in skladiščijo le registrirana podjetja oz. podjetniki, ki imajo za to tudi dovoljenje veterinarske uprave. Med redkimi registriranimi prevozniki, skladiščniki in predelovalci ovčje volne v Sloveniji je tudi Predilnica Soven iz Selnice ob Dravi, ki že petnajst let odkupuje volno na sedežu podjetja in tudi na terenu. V okviru spomladanskega odkupa bodo volno v soboto, 19. maja, odkupovali tudi na Gorenjskem - in sicer v Kranjski Gori, na Jesenicah, na Bledu, v Škofji Loki, v Tržiču in na Jezerskem, pri tem pa bodo rejci volno glede na vrednost lahko »zamenjali« za prejo, volneno odejo, volnene nadvložke in vzglavnike pa tudi za nogavice, puloverje, jopice ali za kateri drugi volneni izdelek iz njihove proizvodnje.

Kot pojasnjuje Marija Srblin iz Predilnice Soven, v številnih državah v Evropi in po svetu rejci za volno ne dobijo ničesar. V teh primerih država določi prevzemnika, ki ima nalogo, da volno prevzame, odpelje, skladišči in sortira, odpadno volno v skladu z državnimi predpisi uniči, uporabno pa proda predelovalcu. Z zaslužkom pokrije stroške prevzema, delno pa mu jih plača država. Če rejci z volno želijo zaslužiti, jim odkupovalci ponujajo za volno zelo nizko ceno ali pa kompenzacijo s končnimi izdelki. »Cena neoprane volne v Sloveniji je glede na kvaliteto vlakna in odstotek čistosti primerljiva s ceno v ostalih evropskih državah; v primeru, da jo rejci sami pripeljejo v naše centralno skladišče v Selnici, je še za 20 odstotkov višja od svetovnega povprečja,« zatrjuje Srblinova in dodaja: »Pred kratkim smo brali, da je cena volne v Novi Zelandiji dosegla za 98-odstotno čistost od 1,15 do 1,55 evra za kilogram. Žal se naša volna ne more primerjati z novozelandsko ne po kvaliteti vlakna ne po pasmi ovc in ne po odstotku čistosti. Po oceni naše pralnice je slovenska volna v zadnjih treh letih dosegla povprečno 45-odstotno čistost in 35-odstotni izkoristek, res pa je, da se tako čistost kot »izplen« iz leta v leto izboljšujeta, za kar se moramo zahvaliti rejcem, ki ovce vzorno negujejo in strižejo.«

In kako naj rejci pripravijo volno za prodajo in nadaljnjo predelavo? Kot pojasnjujejo v podjetju Soven, naj si pred striženjem ovc pripravijo čisto podlago, da se volna ne bo mešala s slamo in z blatom. Strižejo naj suhe in čim manj blatne ovce. Takoj po striženju naj ločijo uporabno in neuporabno volno, pri tem pa naj izločijo blatne »klocne« in manj kvalitetna vlakna po trebuhu, repu, glavi in po nogah. Volno naj spravijo v zračne in zaprte vreče, seznanijo odkupovalca, da je volna pripravljena za prodajo, ali jo dostavijo odkupovalcu najkasneje v letu dni od striženja. Rejec mora zaradi ugotavljanja izvora in identitete volne ob prodaji predložiti odkupovalcu številko MID in naslov lastnika ovc, rejec prejme odkupni dokument, ki ga mora hraniti najmanj dve leti, ob prodaji pa odkupovalcu tudi podpiše izjavo, da je volna od živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni.

»Od ene ovce je pri striženju približno en kilogram volne. Če je cena volne 25 centov za kilogram in če stroški striženja znašajo od dva do tri evre, potem je to za rejca čista izguba,« pravi Primož Muri, rejec ovc z Zgornjega Jezerskega in predsednik Društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme, in poudarja, da je ovce treba striči dvakrat na leto, saj sicer trpijo v poletni vročini, imajo zavozlano volno in so videti zanemarjene. Kot je dejal Muri, se stroka doslej ni ukvarjala s problematiko ovčje volne in kakovosti volne tudi ni prilagajala selekcije pa tudi v društvu ne razpolagajo s podatki, kako njihovi člani, rejci, porabljajo volno. Ob tem, da so količine majhne in da zaslužka ni ali je zelo skromen, se vsak znajde po svoje. Nekateri volno kompostirajo, drugi jo operejo in peljejo v predilnico v Moste pri Žirovnici, kjer jim jo spredejo v niti ali jo razčešejo, da je potlej uporabna za polstenje. V društvu seznanijo rejce tudi s ponudbo odkupovalca Soven, vendar nimajo informacije, koliko se odločajo za prodajo.

»Z ovčjo volno ni zaslužka, rejci smo zadovoljni, če jo lahko oddamo brez stroška in nam je ni treba uporabiti kot odpadka,« ugotavlja Janez Kisovec, predsednik Društva rejcev drobnice Škofja Loka, in poudarja, da letos vsaj v Poljanski dolini ne bo problemov z volno: zasebnik, ki v bližini Žirov obnavlja staro hišo, bo namreč ovčjo volno uporabil kot izolacijski material. Če so ovce strižene dvakrat na leto, je volna še uporabna za prodajo in nadaljnjo predelavo, ob enkratnem striženju je uporabne bolj malo. Nekaj volne konča kot odpadek, najboljšo rejci še vedno dajo spresti v volno in jo potlej prodajo kot volno ali jo uporabijo za pletenje različnih volnenih izdelkov.