Na večini gorenjskih njiv bo tudi letos koruza

Setev koruze se je začela v zadnjem aprilskem tednu, posejali jo bodo na približno 3700 hektarjih njiv.

Kranj - Prvi so letošnjo setev koruze začeli kmetje v okolici Kranja, na Sorškem polju in na Cerkljanskem. Vsa koruza naj bi bila na Gorenjskem posejana do 20. maja. V ponudbi je bilo vsaj v času naročila okrog 120 hibridov koruze za gorenjsko pridelovalno območje, med hibridi pa so razlike minimalne, tako da so na odločitev za nakup določenega hibrida pri večini pridelovalcev največ odtehtali cena in plačilni pogoji.

Letos tretiranega semena z insekticidi, kot smo ga bili vajeni v zadnjih dveh letih, ni na voljo, saj še vedno velja odredba o prepovedi uporabe semena, tretiranega z klotiniadinom in imidaklopridom, ki so ga kmetje poznali pod imenom Cruiser in Poncho; z njim je bilo obdelano seme koruze proti ličinkam koruznega hrošča in drugim talnim škodljivcem. Odredba je bila sprejeta lani 29. aprila zaradi pogina čebel v Prekmurju. V letošnjem letu je po besedah Marije Kalan, specialistke za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, seme obdelano le z odvračali za ptice. Najbolj je nadležna siva vrana, ki koruzo običajno puli, ko ima enega ali dva prava listka. Zaradi prepovedi uporabe tretiranega semena v letošnjem letu pričakujemo ob vzniku in takoj po vzniku več težav s strunami. Struna je na našem območju zelo nadležen talni škodljivec, populacije strun se večajo. Za zatiranje ličink koruznega hrošča, strun in drugih talnih škodljivcev je dovoljeno uporabiti le pripravek FORCE, ki se dodaja v trakove ob setvi v tla. Za pridelovalce koruze je ta ukrep precej dražji kot uporaba tretiranega semena, saj je dodatno treba opremiti sejalnice z napravami za aplikacijo v tla, k temu pa je treba prišteti še strošek sredstva.

»Ocenjujem, da bo z dodajanjem insekticida v tla posejanih manj kot pol površin, zato lahko pričakujemo nekoliko slabše sklope po vzniku,« dodaja Kalanova.

Seme koruze, razen tiste na ekoloških kmetijah, je razkuženo z razkužili za semena v za to pooblaščenih organizacijah. Seme je razkuženo proti talnim glivam, sredstev za razkuževanje semen ni več v prosti prodaji. Ker razkužila za seme koruze sodijo med fitofarmacevtska sredstva (FFS), so vreče semenske koruze odpadna embalaža fitofarmacevtskih sredstev, zato je treba te vreče oddati na mesta, kjer se zbira odpadna embalaža fitofarmacevtskih sredstev.

Če se koruza dobro gnoji z živinskimi gnojili, v času setve ob dobri založenosti tal s fosforjem in kalijem lahko gnojenje z mineralnimi gnojili povsem opustimo. Ko koruza pride v fazo petega do šestega lista, se dognoji z dušičnimi gnojili. Za boljši izkoristek dušičnih gnojil in zaradi manjše emisije dušika v ozračje Marija Kalan priporoča, da se koruza ob dognojevanju okoplje. Okopavanje koruze zelo ugodno vpliva na razvoj korenin, z okopavanjem pa se bolje ohranja tudi vlaga v tleh.

Kmetijsko svetovalna služba Kranj pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) priporoča, da se pri vsakršni rabi fitofarmacevtskih sredstev dosledno držijo navodil za uporabo, še posebej pa morajo pridelovalci koruze biti pozorni na opozorila glede varovanja čebel in drugih organizmov v naravnem okolju. Vse ukrepe varstva rastlin je treba tudi vpisovati v predpisane evidence, katere mora voditi vsaka kmetija, ki uporablja fitofarmacevtska sredstva.