Prihranki so, a ne za vse

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 9. maj 2012 / 06:00

Pravkar minula ogrevalna sezona je prva, v kateri so morali imeti lastniki stanovanj po zakonu na radiatorje vgrajene ustrezne delilnike stroškov ogrevanja. Rezultati oziroma pričakovani prihranki niso dokončni, v povprečju se gibajo med šestimi in dvajsetimi odstotki.

Kranj - Prvi lastniki so delilnike toplote vgradili že po prvem pravilniku iz leta 2005, v letu 2010 pa jih je novi pravilnik zaukazal. Danes so vgrajeni v več kot 90 odstotkov stanovanj. »Razumljivo so prihranki po prvi ogrevalni sezoni ponavadi višji kot v naslednjih. Prvo leto lahko segajo tudi do 30 odstotkov, naslednja leta pa do deset, nato šest odstotkov, ... Kasnejši prihranki so lahko le še po posameznih stanovanjih glede na način rabe ogrevanja, na koncu pa ostane le še delitev stroškov glede na odčitane enote,« pojasnjuje Peter Kern, vodja poslovne enote Nepremičnine v Domplanu, enem največjih upravnikov večstanovanjskih stavb v Sloveniji.

Znižanje stroškov za ogrevanje, predvsem zaradi racionalnejše rabe toplote zaradi uporabe delilnikov toplote si lahko lastniki znižajo tudi z novim toplotnim ovojem stavbe, toplotno izolacijo podstreh in s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnih sistemov (poenostavljeno to pomeni, da imajo vsa stanovanja enako temperaturno izhodišče pri vstopu v ogrevalni sistem). S temi ukrepi bi lahko, po izkušnjah Kerna, ob prej našteti racionalni uporabi ogrevanja, prihranili še dodatnih 12 odstotkov stroškov za ogrevanje. Hitri izračun pove, da bi lahko stanovalci ob dodatnih investicijah v nekaj letih prihranili tudi do polovico stroškov za ogrevanje.

Nepravična delitev stroškov

A je marsikdo razočaran. Ne le zaradi prihrankov, ki na položnicah zaradi vse dražjih energentov niso tako visoki, kot so si predstavljali (račun ni manjši za več deset odstotkov), ampak tudi zaradi poračunov. Ti so v nekaterih primerih astronomski! »Po ogrevalni sezoni v posameznih stavbah na plan pridejo anomalije. Naj med njimi najprej izpostavim hidravlično uravnoteženje sistema, prek katerega bi za vsa stanovanja zagotovili enake pogoje, sedaj pa so spodnja stanovanja pregreta, zgornja dobijo komaj kaj toplote,« pojasnjuje Peter Kern. Stanovalci imajo tudi različne bivanjske navade, načine rabe in porabe toplote. V nekaterih primerih zato prihaja tudi do ekstremnih poračunov ogrevanja, tako pozitivnih kot negativnih.

Andreja Potočnik živi v stanovanjskem naselju Deteljica pri Tržiču, kjer so stanovalci pred dvema ogrevalnima sezonama prešli na delitev stroškov ogrevanja prek delilnikov. Pravi: »Pričakovali smo, da bo prva sezona poskusna. To je smiselno, saj bi lahko stanovalci šele po njej videli in vedeli, kako se obnašati racionalno.« Že prejšnja ogrevalna sezona je bila obračunana po odčitkih porabe delilnikov, čeprav jih nekateri še vedno nimajo vgrajenih (tem obračunajo po faktorju 1,6).

»Podjetje Brunata se je odločilo za pripravo korekcijskih faktorjev po sistemu izkustvene metode z Danskega, te izkušnje pa pri nas niso primerne: stavbe so tu slabše izolirane, imamo drugo podnebje, imamo različno število nadstropij ali delna nadstropja, česar v podjetju niso upoštevali,« pojasni stanovalka. Po zaključku lanske ogrevalne sezone je kurilni odbor želel obračun, Brunata ga je pripravila, obračunal Domplan. Podatke so na Deteljici videli skoraj vsi - konkretno tudi o poračunih tudi do sedemsto evrov. »Ti zneski so ogromni, popolna anomalija. Kako bi lahko nekdo porabil toliko več?« sprašuje Andreja Potočnik.

Rok za pritožbo je bil kratek, a so se stanovalci, med njimi sogovornica, odzvali. Brunata je čez čas le pripravila nove izračune, postavila nove korekcijske faktorje, a po prepričanju Potočnikove na slepo: »Za mene niti ne vedo, kje živim. So pa s tem zadostili pravilniku, spremenili korekcijske faktorje, ki jih bo odslej zelo težko spremeniti.« »V tem primeru je izvajalec delitve ogrevanja na osnovi analize porabe pretekle kurilne sezone oziroma v skladu s 7. členom sprejetih sporazumov, izvedel popravke nekaterih korekcijskih faktorjev na izpostavljene lege in so bili potem končni poračuni nekoliko bolj uravnoteženi, še vedno pa so bila velika odstopanja med posameznimi (izpostavljenimi) stanovanji,« se strinja tudi Kern.

Bo večina za spremembe?

S pravilno določenimi korekcijskimi faktorji pa se morajo sedaj ubadati lastniki oziroma stanovalci. »Tisti, ki so dobili visoke poračune stroškov ogrevanja, nas kličejo in povedo, da so korekcijski faktorji določeni nepravično, a mi kot upravnik na sprejem ali spremembe faktorjev nimamo vpliva. Kot upravnik izvajamo le obračun ogrevanja, kot upravnik kurilnic smo še izvajalec obračuna,« pojasni upravnik.

Stanovanja na izpostavljenih legah, z veliko zunanjimi stenami in pod streho morajo za ogrevanje porabiti več energije, delilniki toplote zato pokažejo veliko večjo številko kot tistim, ki so na sredini, med drugimi stanovanji, spodnja stanovanja dobijo na izhodišču višjo temperaturo, ogrevajo se tudi posredno, prek dovodnih cevi. »Tudi starši živijo na Deteljici, a v nižjem nadstropju. Z dvema radiatorjema lahko ogrejeta celotno stanovanje in ob poračunu sta dobila denar nazaj. Zakaj? Ker sta na sredini, ker skozi stanovanje vodijo razvodne cevi, v spodnjih stanovanjih je vstopna temperatura ogrevanja višja,« pove Potočnikova.

»Upravnik pri določitvi korekcijskih faktorjev ne more nič,« še enkrat zatrdi Peter Kern iz Domplana in pojasni: »Vprašali smo tudi na ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kjer so nam pojasnili, da se lahko korekcijski faktorji v skladu s Pravilnikom o delitvi toplote določijo tudi na podlagi transmisijskih izgub zaradi izpostavljene lege stanovanj. Izgube lahko ugotovi zunanji strokovnjak ob potrditvi naročila večine stanovalcev. Mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki bi ga morali plačati stanovalci, pa žal ni zavezujoče, z večino bi ga morali še enkrat potrditi stanovalci.«

Andreja Potočnik meni, da bi morali najprej izpeljati investicijo v hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, strošek znaša do 550 evrov na stanovanje ali manj, če imajo že vgrajene termostatske ventile in podobno. Urediti bi morali fasade, dodatno izolirati streho. Po vsem tem bi opravili transmisijsko analizo. Pa vendar, ali imajo stanovalci, ki sedaj plačujejo manj kot prej, voljo in željo po spremembah?

»Ne. Gre za začaran krog. Prva napaka je bila, da so skoraj vsi dobili prve izračune na vpogled. Ko nekdo vidi, da bo dobil denar nazaj, ga je težko prepričati, da se greje na račun tistih, ki bodo plačali veliko več. Nekateri nam sedaj očitajo, da smo se v preteklosti greli na njihov račun. A pozabljajo, da moramo v vseh stanovanjih najprej doseči enako temperaturo ogrevanja, če jih ne, pa potrebujemo korekcijske faktorje. Pa ne takšne, kot so sedaj,« odgovarja Andreja Potočnik.

Sama je za ogrevanje 55 kvadratnih metrov velikega stanovanja, v katerem pozimi temperatura ni nikoli presegla 21 stopinj Celzija, lani plačala 1400 evrov. S tem bi lahko plačala ogrevanje manjše hiše. In tisti, ki so dobili povrnjeno akontacijo? Skupaj so plačali med 400 do 600 evri. V tej sezoni tovrstnih ekstremov preplačil in poplačil akontacij stroškov za ogrevanje na Domplanu ne pričakujejo več, a bi morali stanovalci stopiti skupaj, pretehtati korekcijske faktorje in jih postaviti na novo. Kern izpostavlja, da gre za dogovor lastnikov. Pot do popravljenih oziroma pravičnih korekcijskih faktorjev pa bo, kot kaže, zelo težka naloga.