Vlada popušča pri družinski politiki

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Policisti vztrajajo pri stavkovnih zahtevah, regres hočejo maja in ne šele julija, začeli so postopek za referendum. Policijski minister pa je zahteval in dosegel prekinitev pogodb s policijskima sindikatoma.

Prejšnji teden po stavki javnega sektorja so policisti zbrali podpise za začetek referendumskega postopka, ker želijo doseči izplačilo letošnjega regresa (običajno je bil izplačan maja) že pred julijem. V drugih sindikatih niso tako radikalni, Semoličevi svobodni sindikati o referendumu govorijo kot o skrajnem ukrepu, če vlada ne bo sprejela nobenega od njihovih predlogov, ki se nanašajo na varčevalno ukrepe, ki bodo najbolj prizadeli ljudi. Se je pa ta teden zaostrilo med ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom in policijskima sindikatoma. Gorenak je zahteval in dosegel prekinitev pogodb z omenjenima sindikatoma, češ da omogočata preveliko izrabo ur za sindikalno delo. Z denarjem, ki ga porabijo za to, bi lahko po Gorenakovih besedah kupili 48 policijskih vozil.

Mobing od spodaj navzgor

Nacionalni preiskovalni urad zaradi suma kriminalnih dejanj in korupcije preiskuje posameznike in podjetja, ki so se ukvarjali z javnimi naročili v okviru t. i. Pomurskega zakona. Med preiskovanci so tudi odgovorni iz podjetja Pristop, ki se je ukvarjalo s promocijo pomurske regije.

V javnosti je veliko ogorčenje sprožila odpoved delovnega razmerja novinarki in urednici revije Obrazi Almi M. Sedlar, predsednici sindikata v podjetju Delo Revije. Očitajo ji, da je izvajala mobing nad direktorjem. Novinarske organizacije so ogorčene, od kolegov dobiva sporočila podpore.

Spremembe doživljajo tudi na nacionalni televiziji, a manj boleče. Prenovili so namreč studio, v katerem potekata dve najbolj gledali TV oddaji, Dnevnik in Odmevi. Tako nas je v ponedeljek zvečer z malih ekranov pozdravila nova zunanja podoba informativnih oddaj, ki ni bila prenovljena vse od leta 2007.

Vlada popustljivejša pri družinski politiki

Kakšna pa bo usoda naše močno zadolžene države? Vlada predlaga varčevanje pri javnih izdatkih, med katerimi pa niso le plače javnih uslužbencev, temveč tudi znani posegi v družinsko politiko. Javni sektor je prejšnji teden stavkal, pogajanja s sindikati pa še vedno potekajo. Glede plač pogajalski strani nikakor ne prideta skupaj: sindikati javnega sektorja želijo sedemodstotno znižanje plač in hkrati izplačilo plačnih nesorazmerij (to pomeni realno znižanje plač za dva odstotka), vlada pa je za desetodstotno znižanje. Poleg tega želijo sindikati enak regres kot lani in tudi umik predloga o novih standardih in normativih v šolstvu. Očitno pa bo vlada popustljivejša pri posegih v socialne pravice: nadomestila v času porodniških dopustov naj bi po treh mesecih znižala le za desetino, za drugega otroka v vrtcu naj bi bilo sicer treba plačati, a le 30 odstotkov, tretji bi bil v vrtcu brezplačno, bolniških nadomestil staršem za bolne otroke ne bi zniževali.

Slovo od državnega sveta?

Po prvomajskih praznikih se bo sestala ustavna komisija, ki bo razpravljala o predlogu štirih koalicijskih strank za ukinitev državnega sveta. Medtem ko predlagatelji menijo, da je ta organ nepotreben, da le podaljšuje zakonodajni postopek in je še eden od stroškov (pre)drage države, so opozicijske stranke previdne, češ da je državni svet po eni strani korektiv pri parlamentarnem odločanju, po drugi pa zastopnik stanovskih in lokalnih interesov. Slednje bi lahko zastopale pokrajine, o čemer je bilo v preteklih dveh mandatih izrečenih veliko besed in predlaganih več zakonov (bil pa je tudi referendum), v sedanjem pa je razmišljanje o pokrajinah ob važnejših vprašanjih povsem poniknilo.

Ustavno sodišče pa je razpravljalo o tem, ali je državni zbor v prejšnji sestavi, potem ko ga je predsednik države Danilo Türk že razpustil, ravnal protiustavno, ko je sprejel še pet zakonov. Ustavno sodišče je presodilo, da neskladja z ustavo ni bilo, češ da je kontinuirano izvrševanje zakonodajne funkcije temeljnega pomena za učinkovito delovanje države. Ustavno presojo je zahteval državni svet.

Z ustavo pa je povezano tudi zlato fiskalno pravilo. Po razpravah, ki so ta teden potekale o tem vprašanju, ni videti, da bi imelo zadostno, dvotretjinsko podporo. Opozicija po besedah premiera Janeza Janše ni naklonjena partnerstvu za izhod iz krize. Prejšnji premier in vodja stranke SD Borut Pahor pa Janši predlaga, naj ob spremembi ustave razmišljajo tudi o ureditvi referendumske zakonodaje, s čimer bi razjasnili tudi dvome o tem, ali so fiskalni zakoni lahko predmet referendumskega odločanja.

Virant ostaja na čelu stranke

Virantova stranka, ena od pobudnic ukinitve državnega sveta, je priredila svoj prvi kongres. Predsednik ostaja Gregor Virant, podpredsednika Saša Markovič Predan in Janez Šušteršič, stranka pa se odslej na kratko imenuje Državljanska lista.

Kmalu po praznikih, ki bodo letos še po starem (ob prazniku dela bosta torej prosta 1. in 2. maj, pred tem pa še 27. april), pa se bo državni zbor lotil rebalansa proračuna. Razpravljali naj bi tudi o zakonu o uravnoteženju javnih financ, s katerim vlada spreminja kar 45 drugih zakonov.