Lesene maske v Naborjetu

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / četrtek, 26. april 2012 / 06:00

Tokratni pogled v slovensko zamejstvo začenjam v Gorenjski sosednji Kanalski dolini, kjer so v Naborjetu/Malborghettu v tamkajšnjem Etnografskem muzeju v Beneški palači odprli razstavo z naslovom Lesene maske v zimskih obredih na območju treh meja. Razstava prikazuje zimske obrede in opravo njihovih udeležencev, sploh pa je območje tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo z etnografskega vidika zelo zanimivo in bogato, saj se tu srečujejo latinska, slovanska in nemška kultura. Tako so na razstavi predstavljeni »krampusi«, ki so značilni za Koroško in Kanalsko dolino in tako kot pri nas parkeljni spremljajo Miklavža. Posebej so predstavljene maske in običaji, povezani s Pehtro babo, starko, ki prihaja med ljudi januarja, nekaj posebnega pa je Drežniški pust, ki obsega tudi sprejem fantov v drežniško fantovščino. Tudi za to priložnost so značilne posebne lesene maske. Razstava v zgodovinsko pomembni in vzorno vzdrževani Beneški palači v Naborjetu, ki leži pičlih deset kilometrov naprej ob Trbiža, bo odprta do 15. maja vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10.30 in 12.30 in med 15. In 18. uro.

Kar precej daleč stran, v Železni Kapli/Eisenkappel na avstrijskem Koroškem pa se je konec tedna zgodil drug pomemben dogodek za vse Slovence, ne le za koroške. V polni farni dvorani so prvič v tem kraju zavrteli dokumentarni film o eni od najbolj znanih koroških Slovenk, znanstvenici dr. Angeli Piskernik. Televizijski film, ki ga je režiral Amir Muratović, ima sicer naslov Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, vendar celovito predstavlja delo in življenje zavedne koroške Slovenke, prve slovenske doktorice znanosti iz naravoslovja in mednarodno priznane raziskovalke. Režiser je filmsko zgodbo gradil na kuharskih receptih, ki so ji jih pripovedovale sojetnice v koncentracijskem taborišču Ravennsbrück, kjer je bila zaprta. Dr. Angela Piskernik je bila rojena leta 1886 kot ena od enajstih otrok na Vrbnikovi domačiji v Lobniku pri Železni Kapli. Umrla je leta 1967. Na ljubljanskih Žalah jo je pokopal tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Angela Piskernik je po drugi svetovni vojni pogosto prihajala k sorodnikom na Jezersko. Predstavitve filma v Železni Kapli so se udeležili številni Kapelčani, nekateri Angelini sorodniki s Koroškega in Slovenije in člani Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane, ki je skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Zarja Železna Kapla organiziral predstavitev filma.