Pogovor po filmu. Od leve: nekdanji ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu Reginald Vospernik, kapelski župnik Polde Zunder in Breda ter Franc Resman iz Zapuž, sorodnika Angele Piskernik.

Lesene maske v Naborjetu

Tokratni pogled v slovensko zamejstvo začenjam v Gorenjski sosednji Kanalski dolini, kjer so v Naborjetu/Malborghettu v tamkajšnjem Etnografskem muzeju v Beneški palači odprli razstavo z naslovom Lesene maske v zimskih obredih na območju treh meja. Razstava prikazuje zimske obrede in opravo njihovih udeležencev, sploh pa je območje tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo z etnografskega vidika zelo zanimivo in bogato, saj se tu srečujejo latinska, slovanska in nemška kultura. Tako so na razstavi predstavljeni »krampusi«, ki so značilni za Koroško in Kanalsko dolino in tako kot pri nas parkeljni spremljajo Miklavža. Posebej so predstavljene maske in običaji, povezani s Pehtro babo, starko, ki prihaja med ljudi januarja, nekaj posebnega pa je Drežniški pust, ki obsega tudi sprejem fantov v drežniško fantovščino. Tudi za to priložnost so značilne posebne lesene maske. Razstava v zgodovinsko pomembni in vzorno vzdrževani Beneški palači v Naborjetu, ki leži pičlih deset kilometrov naprej ob Trbiža, bo odprta do 15. maja vsak dan, razen ob ponedeljkih, med 10.30 in 12.30 in med 15. In 18. uro.

 

Kar precej daleč stran, v Železni Kapli/Eisenkappel na avstrijskem Koroškem pa se je konec tedna zgodil drug pomemben dogodek za vse Slovence, ne le za koroške. V polni farni dvorani so prvič v tem kraju zavrteli dokumentarni film o eni od najbolj znanih koroških Slovenk, znanstvenici dr. Angeli Piskernik. Televizijski film, ki ga je režiral Amir Muratović, ima sicer naslov Kuharska knjiga dr. Angele Piskernik, vendar celovito predstavlja delo in življenje zavedne koroške Slovenke, prve slovenske doktorice znanosti iz naravoslovja in mednarodno priznane raziskovalke. Režiser je filmsko zgodbo gradil na kuharskih receptih, ki so ji jih pripovedovale sojetnice v koncentracijskem taborišču Ravennsbrück, kjer je bila zaprta. Dr. Angela Piskernik je bila rojena leta 1886 kot ena od enajstih otrok na Vrbnikovi domačiji v Lobniku pri Železni Kapli. Umrla je leta 1967. Na ljubljanskih Žalah jo je pokopal tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Angela Piskernik je po drugi svetovni vojni pogosto prihajala k sorodnikom na Jezersko. Predstavitve filma v Železni Kapli so se udeležili številni Kapelčani, nekateri Angelini sorodniki s Koroškega in Slovenije in člani Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane, ki je skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Zarja Železna Kapla organiziral predstavitev filma.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 27. julij 2021 / 08:49

Številna reševanja v gorah

Kranj – Minuli konec tedna so ekipe za reševanje znova imele veliko dela. Na območju Košutnikovega turna je planinka zašla s poti in se po zdrsu na suhi travi poškodovala. Pod Domom Valentina Stani...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 30. januar 2009 / 07:00

Poškodba Kranjca, reprezentanca brez opreme

Kranj - Kot so sporočili iz vodstva SZS se je na današnjem treningu slovenske reprezentance v smučarskih skokih na skakalnici v Kranju poškodoval Kranjčan Robert Kranjec....

Šport / petek, 30. januar 2009 / 07:00

Ferkova tretja, Šporn poškodovan

Kranj - Na današnjem slalomu za svetovni pokal v alpskem smučanju v Garmisch-Partenkirchnu se je odlično odrezala 20-letna smučarka z Blejske Dobrave Maruša Ferk. Po 16. č...

Bled / petek, 30. januar 2009 / 07:00

Razvajanje brbončic na Bledu

Ponudniki dobrot z Bleda in okolice se bodo konec tedna predstavili na Kulinaričnem vikendu.

Gospodarstvo / petek, 30. januar 2009 / 07:00

V posojilnem krču

Slovenija je v posojilnem krču, ki otežuje financiranje gospodarstva.

Slovenija / petek, 30. januar 2009 / 07:00

V Sloveniji 25.671 izbrisanih

Ljubljana - V Sloveniji je bilo 25.671 oseb, ki jim je 26. februarja 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena zakona o tujcih, od tega d...