Amfora grškega vina v Kranju

Predstavitev najnovejših arheoloških izkopanin v Muzejski vitrini in večer na to temo sta spet do zadnjega sedeža napolnila Renesančno dvorano v Mestni hiši v Kranju.

Ah, ti arheologi. Njihovi duhoviti naslovi za priložnostne Muzejske vitrine in iz njih sledeče predstavitvene večere so vedno znova še dodaten motiv za firbec, le kaj starega so ti na novo odkopali. Najnovejše izpod arheoloških lopat v Kranju ali Kdo si je privoščil amforo vina iz Grčije? Le kdo, ki ga vsaj malo zanima edinstvena tisočletna zgodovina mesta Kranja, ne bi ob tem izostril vida in odprl ušes. Večer je pripravila muzejska svetnica Gorenjskega muzeja dr. Verena Perko, letošnje arheološke najdbe je predstavil vodja izkopavanj Rafko Urankar, odgovorni konservator na ZVKD Kranj, dr. Milan Sagadin pa je ob tem spregovoril še o sledovih rimske vojske v našem mestu. V zadnjih dveh desetletjih je z arheološkimi raziskavami na dan prišla izjemna dediščina, ki Kranj postavlja v središče evropske preteklosti. »Če meščani znajo razumeti, zakaj so arheološka izkopavanja tako zelo pomembna, potem so ta tudi boljša in kvalitetnejša,« razmišlja Perkova in dodaja, da smo Kranj z zadnjimi izkopavanji postarali vsaj za 3000 let. Namreč, na Pungertu so bili najdeni sledovi zemljank iz obdobja mlajše kamene dobe na prehodu v bakreno dobo, torej okrog 5000 let pr. n. š.

Vodja zaščitnih arheoloških izkopavanj, ki v zadnjem času potekajo v starem delu mesta Kranja, arheolog Rafko Urankar je uvodoma predstavil območje izkopavanj, ki je v dveh tretjinah že raziskano. Konec preteklega leta so izkopavali v Vodopivčevi ulici, na Roženvenskem oziroma Mohorjevem klancu. »V predelu pod grebenom smo na globini 1,3 metra odkrili ostanke prazgodovinskih bivališč. Najstarejše koče datirajo v pozno bronasto dobo,« je povedal Rafko Urankar. Na samem robu grebena so našli plast večjih prodnikov, najverjetneje ostanek preprosto tlakovane poti, kar kaže na to, da je tu že v preteklosti vodil kolovoz v mesto. Letos so izkopavanja nadaljevali na Glavnem trgu, kjer so ob farni cerkvi našli še dodatnih 292 grobov, ki so ostali skriti še pod neodkopanim tlakom, pod grobovi pa so bili temelji v zemljo vkopane, lesene koče iz časa pozne antike.

Do zanimivih odkritij so prišli ob vodnjaku na severnem delu trga. Namreč v podaljšku Jenkove ulice so naleteli na ostanke prazgodovinske hiše, verjetno iz mlajše železne dobe. Presenetljivo ali pa tudi ne, vkopane jame poleg bivališča so bile zasute z zgodnjerimskimi odpadki. »Tako smo iz črepinj zlepili amforo, v kateri so pred domala 2000 leti pripeljali cenjeno grško vino z otoka Rodos. Poleg amfore je ležal enoročajni vrček za natakanje vina v čaše,« je povedal Urankar. Rimljani so menda pili vino mešano z vodo. Prav tako so odkrili še temelje lesene hiše iz 5. in 6. stoletja, pravi biser je tista v velikosti 7x3 metre, ki v velikosti in kvaliteti izdelave presega vse doslej v Kranju odkrite.

Nove najdbe še enkrat znova potrjujejo obstoj Rimljanov v Kranju. O sledovih rimske vojske v Kranju je v nadaljevanju spregovoril dr. Milan Sagadin. »Saj veste, kako je z zavojevalci, prve povezave na terenu vzpostavijo trgovci, šele potem pride vojska, torej najprej kavbojke in Coca Cola potem pa NATO baze,« je v humorju zrno resnice iskal Sagadin. Z nazornim prikazom v zadnjih desetih letih najdenih izkopanin je predstavil, na kateri del obleke in orožja rimskega legionarja je sodil posamezni košček, najden tudi na območju Tomšičeve, Reginčeve ulice in zahodnega roba mesta Kranja od Gradu Khislstein navzgor. »Kljub temu bi težko govorili o vojaški postojanki, zagotovo pa je bila kakih sto let, od 50 pr. n. š. do leta 50, to pomembna trgovska točka med Emono in Norikom na severu,« razmišlja Sagadin.

Sicer pa zanimive zadnje najdbe so na ogled v Mestni hiši. Trenutno izkopavanja potekajo južno od vodnjaka, tik pred Mestno hišo, in sicer gre za poznobronastodobna prebivališča izpred 3300 let, kjer so med drugim tudi ulivali bron in izdelovali bronaste predmete.