![](/images/20120409/304099982-AR_1.jpg?Size=main_picture&ImageVersion=online_l1)
Posestvo Brdo ne pripada princu Aleksandru
Tudi višje sodišče v Ljubljani je ugotovilo, da princ Aleksandar Karadjordjević ni upravičen do polovice posestva Brdo pri Kranju.
Brdo pri Kranju - Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, da princ Aleksandar Karadjordjević, sin kneza Pavla Karadjordjevića, nima lastninske pravice do približno polovice posestva Brdo pri Kranju. Na državnem pravobranilstvu so prejem sodbe višjega sodišča potrdili. »Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi z dne 29. februar 2012 pričakovano odločilo, da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in da se potrdi sodba prvostopenjskega sodišča. Tako je postala sodba prvostopenjskega sodišča, v kateri je sodišče sledilo argumentom državnega pravobranilstva in vse tožbene zahtevke tožeče stranke v celoti zavrnilo, pravnomočna. Glede na odločitev sodišča, je tožeča stranka dolžna plačati pravdne stroške Republiki Sloveniji. Ti znašajo 3.592,50 evra,« so obrazložili. Karadjordjevićev odvetnik Peter Kos napoveduje možnost revizije postopka na vrhovnem sodišču.
Aleksandar Karadjordjević je leta 2010 na kranjsko okrožno sodišče vložil zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na približno polovici posestva Brdo pri Kranju oziroma za izplačilo odškodnine. Skliceval se je na kupoprodajne pogodbe za posamezne parcele na Brdu, ki jih je njegov oče, knez Pavle Karadjordjević, kupil med letoma 1935 in 1939. Posestvo je bilo po drugi svetovni vojni Karadjordjevićem odvzeto in nacionalizirano, po 87. členu zakona o denacionalizaciji pa je bila kraljeva družina izvzeta iz kroga denacionalizacijskih upravičencev, na kar se je v ugovoru na lastninsko pravni zahtevek v največji meri sklicevalo tudi državno pravobranilstvo. »Moja stranka je vseeno prepričana, da ji pripada lastninska pravica na posestvu oziroma ustrezna odškodnina. Pri tem se sklicuje tudi na evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, saj je bila Karadjordjevićem lastnina odvzeta brez kakršnegakoli nadomestila,« je pred letom dni za Gorenjski glas razložil odvetnik Peter Kos.
Kranjsko sodišče je pred slabim letom dni oba zahtevka, njuna vrednost je bila ocenjena na 260 tisoč evrov, zavrnilo z obrazložitvijo, da knez Pavel Karadjordjević kupoprodajnih pogodb za zemljišča na Brdu ni sklenil z državo, ampak s fizičnimi osebami, zato tudi ni upravičen od države terjati odškodnine.