Po okoliških hribih vodijo ženske. / Foto: Aleš Senožetnik

Med tradicijo in sodobnostjo (3)

Severni Vietnam slovi po zalivu Ha Long in gorah. Najprej sva se podala v višavje, na dvodnevni pohod po obronkih gorovja Hoang Lien Son v okolici Sape, glavnega mesta pokrajine Lao Cai, ki leži pod Fan Si Panom, s 3134 metri nadmorske višine najvišjo goro Vietnama.

Do Sape sva pripotovala z nočnim vlakom iz Hanoja. Mesto leži na 1600 metrih nadmorske višine in je obkroženo s hribi in riževimi terasami, in čeprav območje velja za nekakšne vietnamske Alpe, je Sapa daleč od kakšne idilične alpske vasice. Mesto je natrpano s hoteli in raznimi poceni nastanitvami, glasnimi bari s karaokami in pohodniki, ki se vanj zgrinjajo z vsega sveta. Presenetljivo pa vendarle premore kanček šarma, čeprav nič ne kaže, da bi se gradnja hotelov kaj kmalu ustavila.

Območje naseljuje več skupin staroselskih prebivalcev, med katerimi je najbolj razširjeno ljudstvo Hmong. Ženske, oblečene v tradicionalna oblačila, je opaziti po vsem mestu. Bodisi kot prodajalke različnih izdelkov, še v največji meri pa kot vodičke po okoliških gorah, ki novačijo turiste za avanturo.

Midva sva se odločila za dvodnevni pohod s Sapa Sisters, pohodniško agencijo, ki jo, kot pove že njihovo ime, vodijo izključno ženske, pripadnice ljudstva Hmong, ki, če gre verjeti najinemu vodiču Lonely Planetu, za svoje delo prejmejo pošteno plačilo. Vse ture, ki jih organizirajo, so individualne, tako sva dva dni lahko uživala ob spremstvu vodičke Chinh, ki nama je razkrila marsikatero podrobnost iz življenja svojega ljudstva in navad ljudi, ki živijo v vaseh, mimo katerih nas je vodila pot.

V tem delu Vietnama ne boste naleteli na moškega vodiča. Ti namreč delajo na poljih, v gradbeništvu oz. drugih fizično zahtevnejših poklicih. Ukvarjanje s turisti tako prepuščajo svojim ženam, ki pa so prav na ta račun v družini dobile pomembnejše mesto, saj v gospodinjstvo lahko prinesejo tudi več denarja kot njihovi možje.

Pohajkovanje po hribih v okolici Sape je bilo včasih naporno, še posebno zaradi blatnih in spolzkih poti, a je odlična izkušnja, ki nama je približala skromno življenje v odročnejših predelih države.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 30. april 2014 / 11:42

Priložnost v socialnih podjetjih

Na Jesenicah je potekala socialnopodjetniška posvetovalnica, na kateri so razkrivali vse priložnosti, ki jih ponuja odpiranje socialnih podjetij.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...