Trije neuspeli krogi pogajanj

Ta teden mineva v znamenju neuspelih pogajanj vlade s sindikati glede varčevalnih ukrepov, ki naj bi državi prihranili okoli 800 milijonov evrov.

Vlada, za njo pa še ekonomsko-socialni svet, sta včeraj razpravljala o rebalansu proračuna, s katerim namerava vlada javno porabo oklestiti za dobrih 800 milijonov evrov. Varčevalni ukrepi, s katerimi namerava to storiti, že ves teden razburjajo zlasti sindikalno pogajalsko stran, saj so tako v sindikatih javnega kot tudi zasebnega sektorja prepričani, da so ukrepi nepravični in bodo omajali socialno varnost ljudi. Odmevajo ukrepi v šolstvu, kjer napovedujejo kakih dva tisoč odvečnih zaposlenih. V zdravstvu se je bati zmanjšanja pravic iz obveznega zavarovanja, za desetino naj bi bila nižja bolniška nadomestila, varčevalo naj bi se pri zdravilih. Ukrepi na trgu dela in pri socialnem varstvu družin naj bi prizadeli vse generacije prebivalstva. V javnem sektorju naj bi plače oklestili za 15 odstotkov. V kar treh krogih pogajanj vlade in sindikatov javnega sektorja se nasprotna stališča niso zbližala, pričakovati je sindikalni bojkot podpisa socialnega sporazuma. Več sindikatov javnega sektorja grozi s stavko 18. aprila, konfederacija sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja je osnovala stavkovni odbor, v svobodnih sindikatih Dušana Semoliča pa so napovedali, da bodo za celoten paket ukrepov, če bo sprejet v državnem zboru, zahtevali referendum.

Državni zbor kot zgled varčevanja

Sindikalisti menijo, da so ukrepi socialno nepravični in da se bogatejših slojev ne dotaknejo. Namesto da vlada jemlje pravice najbolj ranljivim, naj raje razmisli, kako povečati prihodkovno stran: z davkom na finančne transakcije, novimi dohodninskimi razredi za najbogatejše, davkom na nepremičnine in prazna stanovanja, na dividende, cerkvene nepremičnine. Boj naj napove sivi ekonomiji, opusti vojaške misije v tujih državah, tudi z zmanjšanjem števila občin bi lahko prihranili …

Medtem pa so politiki državljanom že dali zgled, kako varčevati. Državni zbor je namreč odločil, da bodo letos porabili 1,7 milijona manj denarja kot lani. Poslanska malica bo dražja za 15 centov, varčevali naj bi pri poslanskem pavšalu, službenih telefonih, potnih stroških, izobraževanju, reprezentanci.

Manj varčen pa je državni svet, ki je kot nadomestek za lani ukradeno vozilo kupil razkošni mercedes. To je spet sprožilo razmišljanja o tem, da bi drugi dom parlamenta kar ukinili. Nekatere stranke desnega pola so imele to celo v predvolilnem programu, denimo Lista Virant. Za ukinitev se zavzemata tudi SDS in N.Si. Ker pa je za tak korak potrebna dvotretjinska večina, ni pričakovati, da bi zlahka uspel.

Razplet zgodbe Čista lopata

Medtem se vlada še naprej kadrovsko izpopolnjuje. Prejšnji teden je opravila 82 razrešitev in imenovanj svojih uradnikov. Notranje ministrstvo pa je dobilo novo državno sekretarko, nekdanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Na ministrstvu Vinka Gorenaka bo zadolžena za tožilstvo, ki je, kot vemo, po novem v pristojnosti tega in ne več pravosodnega ministrstva.

Še nekaj dramatičnih dogodkov se je zvrstilo v iztekajočem se tednu. Odstopila je celotna uprava trgovske družbe Mercator z Žigo Debeljakom na čelu, in sicer zaradi nezaupanja lastnikov in različnih pogledov na prodajo »soseda«. Pred koncem minulega tedna pa se je na ljubljanskem okrožnem sodišču z obsodilno sodbo končal sodni proces proti gradbenim baronom zaradi dajanja ali sprejemanja podkupnin v zadevi Čista lopata. Sodba, ki še ni pravnomočna, je zadevala gradnjo stolpa za kontrolo zračnega prometa na brniškem letališču. Ivanu Zidarju, Hildi Tovšak in Dušanu Črnigoju, ki jim je sodišče prisodilo po leto in pet mesecev zapora ter denarno kazen, pa javnost očita še vrsto drugih grehov. Za ljudi pa je bilo najbolj dramatično vnovično povečanje cen pogonskih goriv, ki je doseglo rekordne vrednosti. Cena litra bencina je presegla 1,5 evra, s čimer smo prehiteli celo bogatejše države.

Poslanski grehi

Greh, ki ga očitajo poslancu Ivanu Vogrinu iz Virantove stranke, pa so dolgovi, ki si jih je nabral v svojem podjetju. Ker jih ni poravnal, ga je stranka pozvala k odstopu s poslanskega mesta. Naložila mu je, naj v teh dneh sprejme odločitev, sicer ga bodo izključili iz poslanske skupine. Tako se lahko zgodi, da bo Vogrin prvi nepovezani poslanec v tem mandatu. Vogrin pa pravi, da se do konca tedna ne namerava odločiti, naj odločitev sprejme kar stranka. Drugi Ivan, poslanec Simčič iz stranke DeSUS, ki zaradi domnevno ponarejenega srednješolskega spričevala po mnenju mnogih ni primeren za poslanca, ima malo več časa, ščiti pa ga tudi njegov predsednik. O poslancih Mariniču, ki naj bi goljufal pri izpitu iz nemščine, in o Meršolu, ki mu očitajo, da je v preteklosti delal za službo državne varnosti, pa nič.

Vodja največje opozicijske stranke Zoran Janković pa je sklical sestanek levice. Povabil je parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, da bi sprejeli stališča do zlatega pravila, interventnega zakona in rebalansa proračuna. Na srečanju ni bilo stranke SD in SMS-Zeleni, ki v takšnem povezovanju nista videli smisla. Predsednik SD Borut Pahor pa želi stranko voditi še naprej. Kandidiral bo namreč za njenega predsednika, protikandidata pa sta Patrick Vlačič in Igor Lukšič. Ga torej jeseni ne moremo pričakovati kot kandidata za predsednika države?