Tatovi slike "pozabili" na dvorišču

Tatvina petih dragocenih slik iz poročne dvorane Mestne hiše v Kranju je k sreči ostala le pri poskusu. Tatovi so jih pustili kar na dvorišču.

Kranj - Očitno se bodo morali gorenjski muzealci bolje zavarovati pred tatovi umetniških slik. Potem ko je policija ravnokar razrešila tatvino šestih slik Ivana Groharja v Spodnji Sorici leta 2007 in so tri Groharjeve umetnine konec decembra skrivnostno izginile tudi iz Loškega gradu, je v noči na ponedeljek praznina zazevala tudi na stenah renesančne oziroma poročne dvorane Mestne hiše v Kranju. Neznani storilci so namreč z zidov sneli pet dragocenih umetnin, ki pa jim jih je uspelo prenesti le do notranjega dvorišča med Mestno hišo in pošto v starem kranjskem jedru. Prislonjene na zid so jih v ponedeljek zjutraj našli uslužbenci muzeja. Kaj je zmotilo nepridiprave, da je tatvina ostala le pri poskusu, ni znano.

»Slike so bile še vse v okvirjih, na katerih je med prenosom nastalo nekaj manjših poškodb. Kakšne posledice pa je preselitev iz zaprtega prostora na prosto pustila na samih slikah, bo pokazal čas oziroma natančen pregled restavratorjev. Za zdaj poškodbe s prostim očesom niso vidne, so pa slike nekoliko ukrivljene,« je pojasnila Marija Ogrin, direktorica Gorenjskega muzeja. Po njenih besedah so vse ukradene slike neprecenljive, po neuradni oceni pa so vredne vsaj tristo tisoč evrov. Med njimi je zagotovo najbolj vredno delo Matiasa Plainerja Božji grob (Cerkev Božjega groba), ki je nastalo leta 1615. »Božji grob velja za najstarejšo podpisano in datirano sliko pri nas, zato je neprecenljive vrednosti za našo kulturno dediščino,« pravi Ogrinova. Tatovi so nameravali odnesti še štiri dela neznanih avtorjev iz 18. in 19. stoletja (Portret plemiča, Portret plemkinje, Mladi plemič Erberg v lovski opravi in Plemkinja).

Gorenjski muzej je bil v preteklosti že tarča tatov, saj je leta 2007 izginil kipec z razstave Egipt v naši kleti, iz uprave muzeja pa so neznanci v preteklosti odnesli tudi nekaj računalniških zaslonov.