Lanske podelitve Einspielerjeve nagrade so se udeležili tudi člani konsenzne skupine Bernard Sadovnik, dr. Marjan Šturm in predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner (prvi z leve). Feldner je povedal, da je bila njegova mati rojena na Prevaljah v Sloveniji.

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih sodelujejo ugledni predstavniki slovenske in avstrijske politike in pravne stroke. Čast prvega gosta je v začetku meseca pripadla slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanu Žekšu, ki je odgovarjal na vprašanje, kaj pričakuje Slovenija od Slovencev na Koroškem in kaj mora storiti Avstrija za zagotovitev položaja, ki ga jim zagotavljata avstrijska ustava in zakoni. Slovenci so se zdesetkali in na to Avstrija ne more biti ponosna, je povedal slovenski minister. Zato od Avstrije pričakuje vzpostavitev sistema, ki bo omogočal manjšini normalno delovanje in razvoj. Manjšinsko vprašanje namreč ne sme biti šele takrat, ko manjšine ne bo več, je v razpravi dejal nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jože Wakounig. Teodor Domej, ki je na Koroškem odgovoren za dvojezični pouk na srednjih in strokovnih šolah, pa je menil, da s sovraštvom slovenščina na Koroškem ne bo obstala. Med gosti pogovorov v Tinjah bo tudi predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger. Prav zaradi odločitev ustavnega sodišča, na katerega se zaradi kršenja Avstrijske državne pogodbe in zakonov pritožuje predvsem celovški odvetnik mag. Rudi Vouk, je bilo na Koroškem že postavljenih nekaj novih dvojezičnih krajevnih tabel, v kratkem pa naj bi jih postavili še nekaj.

V duhu sožitja in spoštovanja med narodoma, ki živita na Koroškem, podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza od leta 1988 naprej Einspielerjevo nagrado, ki jo prejemajo predstavniki večinskega naroda za zasluge pri delovanju v dobro narodnostnega in jezikovnega miru in sožitja na Koroškem. Lani je prejel nagrado predsednik Gospodarske zbornice Koroške, letos pa jo bodo podelili Beltramu Karlu Steinerju za vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Nagrado bodo podelili v ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri v Slomškovem domu v Celovcu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 28. maj 2017 / 15:26

Hitri in drzni

Najprestižnejši avtomobilistični šport ima mnogo ljubiteljev tudi pri nas. Dirkališča v sosednji Avstriji privabljajo številne adrenalina željne voznike, ki lahko tam izživijo svoje sanje....

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Smučarji in škotsko krilo

Da imata moški kilt oziroma škotsko krilo in smučanje na Gorenjskem nekaj skupnega, smo lahko izvedeli šele pred dnevi, ob tradicionalnem Pokalu Loka.

Zanimivosti / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Pasijonska kuha in peka

Ob Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo letos ponovno izvajali od 27. marca do 19. aprila, se vrstijo spremljajoči dogodki. Kuharska in pekovska delavnica za gostince.

Humor / petek, 20. februar 2009 / 07:00

V tem grmu tiči Murko

Zadnjič sem si ogledal film Martina Scorseseja Shine a Light o skupini The Rolling Stones. In ugotovil, zakaj Murko tako rad "poje".

Gorenjska / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Komentar: Še ena civilna iniciativa

»Damijan Perne je Kranjčan, ki drži obljubo!« Tako se je glasil njegov razglas v času lokalnih volitev pred dobrima dvema letoma. Izvoljeni župan je tedaj poudaril, da se bo zavzel tudi za oživit...

Žirovnica / petek, 20. februar 2009 / 07:00

Denar za socialo celo ostaja

V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen.