Lanske podelitve Einspielerjeve nagrade so se udeležili tudi člani konsenzne skupine Bernard Sadovnik, dr. Marjan Šturm in predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner (prvi z leve). Feldner je povedal, da je bila njegova mati rojena na Prevaljah v Sloveniji.

Nagrajeni zagovorniki sožitja

Na to temo in na zagotavljanje pravic narodnostnih skupnosti, kot v Avstriji uradno imenujejo manjšine, so uglašeni zadnji aktualni pogovori v Domu prosvete v Tinjah/Tainach, na katerih sodelujejo ugledni predstavniki slovenske in avstrijske politike in pravne stroke. Čast prvega gosta je v začetku meseca pripadla slovenskemu ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjanu Žekšu, ki je odgovarjal na vprašanje, kaj pričakuje Slovenija od Slovencev na Koroškem in kaj mora storiti Avstrija za zagotovitev položaja, ki ga jim zagotavljata avstrijska ustava in zakoni. Slovenci so se zdesetkali in na to Avstrija ne more biti ponosna, je povedal slovenski minister. Zato od Avstrije pričakuje vzpostavitev sistema, ki bo omogočal manjšini normalno delovanje in razvoj. Manjšinsko vprašanje namreč ne sme biti šele takrat, ko manjšine ne bo več, je v razpravi dejal nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Jože Wakounig. Teodor Domej, ki je na Koroškem odgovoren za dvojezični pouk na srednjih in strokovnih šolah, pa je menil, da s sovraštvom slovenščina na Koroškem ne bo obstala. Med gosti pogovorov v Tinjah bo tudi predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger. Prav zaradi odločitev ustavnega sodišča, na katerega se zaradi kršenja Avstrijske državne pogodbe in zakonov pritožuje predvsem celovški odvetnik mag. Rudi Vouk, je bilo na Koroškem že postavljenih nekaj novih dvojezičnih krajevnih tabel, v kratkem pa naj bi jih postavili še nekaj.

V duhu sožitja in spoštovanja med narodoma, ki živita na Koroškem, podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza od leta 1988 naprej Einspielerjevo nagrado, ki jo prejemajo predstavniki večinskega naroda za zasluge pri delovanju v dobro narodnostnega in jezikovnega miru in sožitja na Koroškem. Lani je prejel nagrado predsednik Gospodarske zbornice Koroške, letos pa jo bodo podelili Beltramu Karlu Steinerju za vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Nagrado bodo podelili v ponedeljek, 15. novembra, ob 19. uri v Slomškovem domu v Celovcu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / nedelja, 10. junij 2007 / 07:00

Večer z Mihom Balohom

V maju je slavil že 79. rojstni dan, v letu 2008 pa bosta Gornjesavski muzej in Občina Jesenice pripravila veliko slovesnost.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 22:15

Nevihta od rojstva do katarze

V Galeriji Janeza Puharja v Stolpu Škrlovec so odprli 29. samostojno fotografsko razstavo Vasje Doberleta, ki nosi naslov Deževna simfonija in bo na ogled vse do 21. novembra. Mineva petdeset let,...

Zanimivosti / / 22:12

V spomin trem slikarjem

Na njihovi rojstni hiši na Poti v Skale so v petek odkrili spominsko ploščo, s katero so trajno zaznamovali spomin na tri slikarje iz rodbine Sedejev: Maksima, Janeza in Pavla.

Mularija / / 22:12

Ples in glasba povezala učence

Predzadnji konec tedna v oktobru so v gorenjski enoti Waldorfske šole Ljubljana v Naklem gostili osemnajst učencev in dva učitelja iz nemške waldorfske šole v Kleinmachnowu.

Zanimivosti / / 22:10

Željko je pretekel newyorški maraton

Jeseničan Željko Najdek je prvi Slovenec s statusom osebe s posebnimi potrebami, ki je pretekel sloviti maraton v New Yorku. Na enem najtežjih maratonov na svetu je tekel brez težav in dosegel celo sv...

Razvedrilo / / 18:07

Srečali so se lesarji

V Gostilni Starman v Škofji Loki so praznovali petdeseto obletnico zaključka šolanja sošolci lesnega oddelka, L. IV. A, takratne Srednje tehnične šole za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, lesarstvo in p...