O dobrodelnosti - drugič

Prebral sem pismo, objavljeno v rubriki Prejeli smo, ki ga je podpisala Mateja Luznar z Jesenic in se zgrozil. Ker menim, da sem posredno med tistimi, ki jih je slednja na tako nizkoten način označila za nepoštene in celo kaj hujšega, moram tudi sam spregovoriti.

Sem stric Tomaža Luznarja, s katerim je bila do njegove smrti poročena Mateja Luznar. V življenju sva ji z ženo veliko pomagala, pogosto tudi finančno. Od Tomaževe smrti mi uspe ohranjati stike samo z njeno najstarejšo hčerjo, kar je meni povsem nerazumljivo, saj so otroci otroštvo preživljali v mojem in ženinem varstvu, pogosto so me obiskovali, odkar pa ni Tomaža, jih vidim zelo poredko.

 

V objavo fotografije iz pisma se ne bom spuščal, saj se mi ne zdi sporna, mi je pa bilo povedano, da so fantje, ki so organizirali memorial, skušali priti v stik z Matejo Luznar, vendar se ona na vse to ni odzivala. Kot se tudi ne odziva meni. Najstarejšo hčer so zaprosili, če lahko Mateji Luznar naroči, da se vendarle oglasi na telefonske klice ali celo pokliče nazaj, vendar slednja tega ni storila. Nadvse po moji oceni nizkotno pa je potem v pismo zapisala, da je ni nihče povabil, da ni dala nobenega soglasja in podobno.

 

Kar se sredstev memoriala tiče pa takole: memorial je bil predvsem ohranjanje spominov na Tomaža, zbrana sredstva so bila drugotnega pomena. Pa kljub temu nato namenjena zgolj otrokom in nikomur drugemu. Vsa zbrana sredstva so bila torej predana meni, sam pa imam za Tomaževe otroke odprt poseben bančni račun, na katerega sredstva nalagam in tudi evidentiram. Preprosto jih več ne želim predajati Mateji Luznar, sploh po vsem tem, kar sem videl, o Mateji slišal in se na lastne oči tudi prepričal. Očitno imajo fantje isti razlog. Tako je bil meni v letu 2011 predan tudi bon turistične agencije, vendar je splet okoliščin na žalost pripomogel, da bon ni bil izkoriščen. Tudi sredstva II. Memoriala so bila predana meni, o vseh predajah pa govorijo fotografije (luzi.si) in bančna dokumentacija. Tudi na dan predaje so Matejo Luznar klicali po telefonu, vendar se spet ni oglasila niti ni poklicala nazaj. Sredstva I. Memoriala so bila predana vpričo otrok, ki so Mateji Luznar to povedali. Prav tako je sama napisala, da si je ogledala spletno stran, kjer je prav tako pojasnjeno, kam so šla sredstva. Sicer pa Mateja Luznar vse to dobro ve.

 

Poleg vsega pa najbolj bode v oči trditev o tem, da se mora povedati resnica. Na tem mestu bi pozval, da to res stori in da nam vsem odgovori na nekatera vprašanja - zakaj se nam ne oglaša na telefonske klice, zakaj ne pokliče nazaj, zakaj nihče, ki je resnico spoznal, ne pomaga več?

 

Resnica v objavljenem pismu je samo ta, DA JE DOBROTA SIROTA! Naša dobrota. Še več pa je napisanega na omenjeni spletni strani. Vse pohvale in zahvale pa fantom, ki tako ohranjajo spomin na Tomaža!

 

Anton Klinar, Jesenice