Spominki po Plečnikovih načrtih

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2012 / 06:00

Peter Krušnik iz Mengša je eden redkih, ki izdeluje drobne predmete po Plečnikovih načrtih. O njegovem delu bodo zato v letošnjem jubilejnem letu posneli tudi kratki film.

Mengeš – Zavod za turizem in šport Kamnik v letošnjem letu, ko praznujemo 140-letnico rojstva Jožeta Plečnika, kar nekaj projektov posveča temu slovenskemu arhitektu in tako bodo v okviru območja t. i. Srca Slovenije posneli tudi kratki film o Petru Krušniku, 82-letnem Mengšanu, ki po Plečnikovih načrtih izdeluje drobne lesene svečnike.

Peter Krušnik, zdaj že upokojeni mizar, se je nad Plečnikovimi malimi svečniki, ki jih je arhitekt načrtoval kot spominke, navdušil že pred več kot dvajsetimi leti, ko je umetelno izrezljane izdelke občudoval na vseslovenski razstavi, ki so jo v Ljubljani postavili arhitektu v spomin. »Celo življenje že imam veselje z lesom, a šele z upokojitvijo sem imel nekaj več časa, zato me je ta svečnik v razstavni vitrini takrat res navdušil. Kakšne pol ure sem hodil okoli njega, ga občudoval in razmišljal, kako so narejeni vsi detajli. Ker sem ga želel izdelati tudi sam, sem potreboval načrte, a teh ni bilo,« razloži Peter Krušnik, ki danes izdeluje štiri različne svečnike. Originalni načrti zanje so v zasebni lasti in zato večinoma nedostopni; enega je tako moral izdelati kar po fotografiji. Svečniki so narejeni iz orehovega lesa, od mizarja pa zahtevajo največje znanje in spretnost – žaganje, brušenje, sprotno lakiranje … predvsem pa odlično poznavanja lesa. Posamezen kos izdeluje skoraj dvajset ur, nemalo primerkov pa se mu zaradi zelo natančnega dela tudi ponesreči. Pravi, da izdelek zahteva toliko znanja, da mu mlajši mizarji povečini niso kos. Plečnik je te svečnike, ki so na sploh sodili med njegova priljubljena dela, oblikoval kot darila, ki so jih včasih prodajali v prodajalni na Kongresnem trgu v Ljubljani.

S Plečnikovim delom je Peter Krušnik sicer povezan že skoraj vse svoje življenje. Ko je kot pomočnik in takrat še mlad mizar delal v delavnici Antona Bende v Mengšu, se je z arhitektom spoznal tudi osebno. »Plečnik je takrat precej hodil v Mengeš, saj je opremljal krstilnico v mengeški cerkvi in spovedno kapelo, kar smo po njegovih načrtih izdelovali v naši delavnici. Veliko pomočnikov nas je bilo in še danes se dobro spomnim, kako je nekega dne pristopil k nam, in nam rekel: 'Fantje, mladi ste še in še vse poklicno življenje je pred vami. Nekaj vam svetujem – materiale, kot so les, kamen in kovina, lahko kombinirate med seboj, in tako bo vedno prav.' In res so njegova največja dela tako lepa in zanimiva prav zaradi tega.«

Ker mali leseni svečniki, ki jih izdeluje, zahtevajo veliko časa in natančnosti, jih v kratkem času ne more izdelati veliko, zato si tudi od sodelovanja s kamniškim zavodom ne obeta veliko. Razočaran tudi ugotavlja, da ljudje tovrstnih predmetov ne znamo več ceniti, čeprav so polni simbolike, ki jo je v naravne materiale znal Plečnik tako zanimivo vplesti.