Socotra - otok blaženosti

Društvo za varstvo okolja je v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu priredilo predavanje o otoškem arhipelagu Socotra, ki ga je UNESCO uvrstil na sam vrh seznama svetovne naravne dediščine in razglasil za biosferni rezervat človeštva.

Otok sta številnemu občinstvu v knjižnici na zanimiv način predstavili Nataša Šmid ter Maja Vrtačnik, ki sta Socotro obiskali lani februarja. Socotra leži v Indijskem oceanu, 250 km od Somalije in 350 km od Jemna in je eden najbolj izoliranih otokov na Zemlji. Je zadnji neposreden ostanek prakontinenta Gondwane. Šest milijonov let osamljenosti in ločenosti od drugih delov sveta je omogočilo svojevrsten razvoj življenja, zato sta za Socotro značilni edinstvena flora in favna, polni endemičnih vrst, katerih se ne da videti nikjer drugje na svetu. Ime Socotra, izpeljano iz sanskrta, upravičeno pomeni otok blaženosti. Štirideset tisoč prebivalcev živi na eksotičnem otoku, na katerem ni hotelov in restavracij in ki ima samo eno cesto, ki je bila zgrajena pred dvema letoma. Tudi zaradi tega je gibanje po otoku pravi izziv. Klima je ostra, vroča in suha. Dolge peščene plaže se raztezajo izpod pečin in planin, visokih do 1525 metrov.

Na Socotri so se rastline obdržale v svojih prvobitnih oblikah izpred dvajsetih milijonov let. Na primer, Dracaena cinnabari ali zmajevo drevo je izvor posebne smole, za katero pravijo, da je zdravilo za vse. Uporabljala se je že v srednjem veku. Drevesa so podobna gobam, njihove veje pa se širijo proti nebu. Na otoku raste tudi puščavska roža, ki se zdi kot cvetoča slonova noga. Poti kadila, mire in aloje pa so že davno vodile s Socotre v Egipt in v Jeruzalemin od tam v Evropo. Otok predstavlja tudi raj za okoli 140 vrst ptic, od teh jih deset prebiva zgolj na Socotri.

Zaradi vsega tega je mednarodna organizacija UNESCO Socotro upravičeno razglasila za svetovno naravno dediščino. Na otoku vzdržujejo ekološki turizem, ki podpira lokalno gospodarstvo in tamkajšnji način življenja.