Izkoriščanje Bornovih gozdov daje delo kar nekaj kooperantom in več kot tridesetim domačinom, zato je v interesu mnogih, da se lastniška razmerja uredijo. (Foto: Matej Slabe)

V Bornovih gozdovih ustavili sečnjo

Dreves ne sekajo že od začetka letošnjega leta, na kar so nas pred dnevi opozorili domačini. Direktor družbe Born Martin Šetinc je potrdil, da so družbi začasno preklicali pooblastila za upravljanje Bornovega premoženja.

Tržič - Na nedavni javni predstavitvi ureditve Dovžanove soteske smo v pogovoru z domačini izvedeli, da v Bornovih gozdovih že od začetka leta ne sekajo dreves. Z gozdovi in drugim Bornovim premoženjem že nekaj let upravlja družba Born, ki so jo ustanovili Elisabeta Born Ortner, družba Tari in Martin Šetinc, ki je tudi direktor družbe Born. Martin Šetinc tega, zakaj se ne seka, ni želel komentirati. Potrdil je le, da so družbi Born začasno preklicali pooblastila za upravljanje Bornovega premoženja.

Več je bil pripravljen povedati Anton Jazbec, ki je pooblaščenec družine Born v postopku denacionalizacije. Kot je najprej razložil, je bilo 3600 hektarov gozdov na območju tržiške občine družini Born pravnomočno že vrnjenih, odprt je še postopek na planinah, gre za okoli 800 hektarov, in pa del odškodnine na območju Mlake, Zlita in Jelendola. »Vem, da so sečnjo ustavili zaradi spora med Elizabeto Ortner Born in podjetjem Born. Do Bornovih dedinj je prišla informacija, da si je družba Born neupravičeno prilastila nekaj manj kot tretjino gozdov in to za precej nižjo ceno, par sto tisoč evrov, realna cena pa naj bi bila od trideset do štirideset milijonov evrov,« je povedal Jazbec, ki pričakuje, da se bo vpis v zemljiško knjigo v kratkem povrnil v stanje izpred leta 2008.

»Lastništvo Bornovih gozdov je v pretežni meri že zemljiškoknjižno urejeno. Dedovanje vrnjenega premoženja ni predmet denacionalizacijskega postopka, zato ga tudi ne spremljamo,« je sporočila načelnica Upravne enote (UE) Tržič Alenka Maršič in dodala, da so v zvezi z vrnjenim premoženjem Karla Borna odobrili pravna posla v letih 2009 in 2011. »Ne glede na odobritev pravnega posla, pa ni nujno, da pride vedno do njegove realizacije,« je še pojasnila Maršičeva. Na straneh Ajpesa so javno objavljena tri notarska potrdila o spremembah Pogodbe o ustanovitvi družbe Born, v katerih se spreminjajo lastniški deleži. Konec leta 2008 je imel Inženirig in svetovanje Tari 8,48-odstoten delež, Martin Šetinc 12,93-odstotnega in Elizabeta Ortner Born 78,59-odstotni delež. Februarja 2009 so se odstotki spremenili, Tari so poskočili na 32,48, Martinu Šetincu na 48,43, Elizabeti Ortner Born pa se je delež znižal na 19,09 odstotka. Pod obe potrdili je podpisana ista notarka, zasledili pa smo še eno starejše potrdilo drugega notarja iz julija 2008, ko so bili odstotki o poslovnih deležih precej podobni zadnjim. In kar je še zanimivo: v zadnjem notarskem zapisu ima Elizabeta Ortner Born le še za slabih 240 tisoč evrov osnovnega vložka v nominalnem znesku, medtem ko je bil ta še konec leta 2008 skoraj milijon evrov.

Vid Leskovec, pravni zastopnik Elizabete Ortner Born, za zdaj zadeve ne komentira. Prav tako včeraj za izjavo ni bil dosegljiv Rihard Jerebic iz podjetja Tari. Domačini, ki so opozorili na ustavitev sečnje dreves, so predlagali, naj svoje stališče predstavi tudi župan Borut Sajovic. »Gre za odnose med zasebnimi lastniki gozdov in zares želim, da bi se sami dogovorili in našli soglasje. Ker pa uživam zaupanje vseh vpletenih, tako Bornovih dedinj kot družbe Born, ki so ji dedinje vzele pooblastila za upravljanje Bornovega premoženjem, smo se pred kratkim sestali v zvezi s tem. Moram pa poudariti, da občina v teh pogovorih sodeluje samo v tistem delu zgodbe, ki se nanaša na gospodarjenje z gozdovi in energetskimi objekti, predvsem pa z gozdnimi cestami. Izkoriščanje Bornovih gozdov daje delo kar nekaj kooperantom in več kot tridesetim domačinom,« je povedal župan in še poudaril: »Z družino Born je občina vedno dobro sodelovala in prepričan sem, da bodo težave rešili v nekaj tednih. Družina Born je v dobro občine že veliko prispevala, nazadnje sva z gospo Elizabeto govorila tudi o njeni pomoči pri nakupu gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Jelendol-Dolina.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 2. julij 2020 / 23:45

Dopusti in počitnice

Še pred tremi meseci smo morali biti doma, se gibati znotraj meja lastne občine, stike smo omejili na minimum, za čakanje doma smo dobili neko obliko pomoči od države. Veliko zaposlenih je bilo pri...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Anketa: Kavcija za plastenke

Tudi v Sloveniji zadnje čase razmišljamo o tem, da bi v trgovinah za vrnjene plastenke in pločevinke obračunali kavcijo. Hrvatje imajo to urejeno že vrsto let. Bi pri nas to sploh uspelo?

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Tračani so imeli beli dan

Stari vrh - V Krajevni skupnosti Trata je druženje na snegu postalo že tradicionalno, tudi letos pa se je prek devetdeset pogumnih fantov in deklet odločilo, da se spusti med vel...

Zanimivosti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Živeti s plesom

Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let.

Nasveti / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Zgladimo gubice

Gubice in gube so večna nadloga, ki ženskam krade spanec, dobro voljo, energijo, optimizem, nenazadnje pa tudi velike količine denarja. Čeravno jih moški navadno še opazijo ne ali pa se jim zdijo simp...

Gospodarstvo / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Kmetija brez rož ni prava

Ivanka Smrkolj na kmetiji živi in dela že vse življenje, kar trideset let pa je vodila tudi Društvo podeželskih žena Lukovica. Lani je bila nominirana za kmetico leta.