Povezani bi bili močnejši

Besedilo: Boštjan Bogataj, Gorazd Kavčič, fotomontaža
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. marec 2012 / 06:00

Sindikat želi povezati slovenske črpalkarje in prek njega izboriti kolektivno pogodbo, ki jim bo omogočala višje plače in boljše delovne razmere.

Kranj - V začetku marca je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ustanovila Sindikat črpalkarjev Slovenije, ki ima nekaj sto članov. V Sloveniji je približno petsto bencinskih servisov, na njih pa približno desetkrat toliko zaposlenih. Bencinski servisi pri nas delujejo pod znanimi in uveljavljenimi blagovnimi znamkami Petrol, OMV, Agip, Mol in drugimi, delodajalci na njih pa so večinoma najemniki ali franšizojemalci oziroma mala zasebna podjetja in samostojni podjetniki.

»Dlje časa smo razmišljali o zaposlenih na bencinskih črpalkah, predvsem tistih, ki so zaposleni pri najemnikih, franšizojemalcih, saj smo v stikih, ki smo jih imeli z njimi, spoznali, da delajo v slabih delovnih razmerah in za minimalno plačo, pojasnilo najemnikov pa je vedno enako: zaposlenim več ne morejo dati,« odločitev o ustanovitvi sindikata črpalkarjev pravi njegov strokovni sodelavec David Švarc. Spoznali so konkretne težave zaposlenih, najprej seveda plača, čeprav ta ni najhujši problem. Skoraj vsi prejemajo minimalno plačo, kljub različni delovni dobi in dodatkom na izmensko in nedeljsko delo.

Težave so z oblačili: letošnji mrzli februar je pokazal, da je delo v avtopralnici z istimi oblačili kot poleti neprimerno. »Zahteve krovnih podjetij do najemnikov, ki morajo zaposlenim zagotavljati ustrezne delovne razmere, so lepo zapisane, a se ne izvajajo. Poslovnih razmerij med njimi ne poznamo, vemo pa, da bi morali najemniki kupiti oblačila od naftnih družb, hkrati pa so stisnjeni v kot, zato naj za kaj več kot minimalne plače ne bi imeli,« pojasnjuje Švarc in dodaja, da je približno enako pri vseh naftnih družbah v Sloveniji.

Zaposleni pri franšizojemalcih imajo velikokrat tudi napačno izračunane plače, od njih delodajalci zahtevajo usposabljanja zunaj delovnega časa (brez priznanih ur, plačila teh ur, malice, prevoza), so brez odmora za malico, težko koristijo dopust, težave so s prerazporeditvijo dela (delajo tudi po deset dni zapored) … »Večina najemnikov ima premalo zaposlenih, zato nekateri delajo le ob gneči, ob koncu meseca jim zmanjka ur, zato morajo koristiti dopust. Ko bi radi šli na dopust, prostih dni ni več. Podobno je pri malicah: preprosto ni časa za odmor,« pravi sindikalist Švarc. Zaposleni morajo ob (neklasičnih) krajah voznikov tudi sami poravnati račun.