Kranjski mojster kitare

Marko Matjašič - Jimi je 33-letni kitarist in pevec iz Kranja, za katerim je že dolga in zanimiva glasbena pot.

Sodeloval je z mnogimi znanimi glasbeniki, trenutno pa s skupino Mestni postopači spremlja kant avtorja Adija Smolarja. Z Markom smo se pogovarjali o njegovih številnih glasbenih izkušnjah, trenutnem stanju kitarske glasbe pri nas, pa tudi o načrtih za prihodnost.

Že dolgo vas vsepovsod ljudje poznajo po vzdevku Jimi, ki se vas upravičeno drži po analogiji z glasbeno legendo Jimijem Hendrixom. Kdaj se vas je prijel ta vzdevek?

»Za Jimija so me 'krstili' že v času osnovne šole, saj sem že takrat veliko igral kitaro ter imel daljše lase. Od takrat me spremljata tako kitara kot tudi vzdevek, po katerem sem poznan.«

Kako se je pravzaprav začela vaše glasbena kariera? Katere prve prelomnice bi izpostavili?

»V srednji šoli smo s prijateljema, bratoma Copek, ustanovili skupino Free Spirit, s katero smo naredili prve resne korake v glasbeni svet. Igrali smo na mnogih koncertih v Kranju in okolici, na natečajih za mlade perspektivne skupine pa se nam je uspelo dvakrat uvrstiti v ožji izbor. Tako naš prvi objavljeni posnetek sega v leto 1997, in sicer za kompilacijsko ploščo gorenjskih skupin z naslovom Dvanajst zloglasnih. Naslednje leto pa nam je uspelo sodelovati tudi na plošči Tivolski pomp, na kateri je svojo pesem prispevala tudi takrat širši javnosti še neznana skupina Siddharta.«

Že takoj na začetku torej v dobri družbi ... Sodelovali pa ste tudi s pevko Katjo Obleščak, ki je kasneje postala pevka znane skupine Panda.

»Tako je, lepe spomine imam na to sodelovanje. Skupina se je imenovala Lunin žur, izdali pa smo tudi samostojno ploščo. V vseh teh letih igranja in številnih nastopov s skupinama Free Spirit ter Lunin žur sem si nabral številne izkušnje. Še bolj me je povleklo v žanr bluesa, poleg igranja kitare pa sem prevzel tudi vlogo vokalista.«

Zasluženo potrditev ste prav gotovo prejeli na prvem Festivalu kranjskih kitaristov, tako imenovani kitariadi, kjer ste v zelo močni konkurenci zmagali in postali 'prva kitara' Kranja.

»Zmaga na kitariadi mi je dala še dodatnega zagona. Konkurenca je bila res odlična, med drugimi kitaristi skupin California, God Scard, Stratus itd. Vedel sem, da sem na pravi poti, uspelo mi je izoblikovati lasten, oseben slog igranja in petja v blues-rockovski maniri.«

Od takrat ste se še bolj posvetili bluesu ...

»Blues je izredno zahteven glasbeni žanr, ki zahteva ogromno znanja, obenem pa dopušča tudi mnogo improvizacije. Ustanovil sem skupino Travelling Blues Band, kasneje pa je name pomembno vplivalo srečanje z orgličarjem Damirjem Jazbecem, s katerim sodelujem še danes – tako v skupini Easywalkers kot tudi v skupini Mestni postopači, s katerimi tudi spremljamo pevca Adija Smolarja.«

Še pred obdobjem Mestnih postopačev ste nekaj let preživeli v tujini. Kje vse ste potovali?

»Glasbene izkušnje, ki sem jih dolga leta nabiral doma, sem želel unovčiti tudi v tujini, obenem pa spoznati nove dežele ter ljudi, glasbo itd. Tako sem dve leti potoval po Srednji Evropi, Nemčiji ter Nizozemski. Vsako potovanje te obogati z nečim novim.«

V zadnjem času torej s skupino spremljate Adija Smolarja. Kako je igrati ob tako znanem pevcu, kot je Adi?

»Z Adijem se zelo dobro razumemo in odlično sodelujemo. Lani smo tudi skupaj izdali ploščo Se počasi daleč pride ter igrali z njim na mnogih koncertih ter festivalih, med drugimi tudi na Kranjski noči, v bližnji prihodnosti pa z njim načrtujemo koncert v Orto Baru.«

Kako ocenjujete položaj tovrstne rock-blues glasbe, s katero se ukvarjate že vse življenje, pri nas?

»V Sloveniji je mnogo odličnih kitaristov ter glasbenih skupin, ki imajo znanje ter profesionalni pristop k igranju. Žal pa bo potrebno še nekaj časa, da bo ta zvrst glasbe dosegla tudi širše občinstvo in na koncerte privabila še več poslušalcev. Ob koncu pa bi omenil še, da s skupino Easywalkers pripravljamo ploščo bluesovske glasbe z besedili v slovenščini, kar je v našem prostoru silna redkost.«