"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 1. december 2009 / 07:00

Materinski dom na Jesenicah?

Jesenice - Potem ko je pred nekaj leti na Gorenjskem zaživela varna hiša (njena lokacija je tajna), naj bi prihodnje leto odprl vrata še materinski dom. Za to si prizadevajo v vs...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

Sanjalo se mi je, da sem med množico ljudi - na odprtem prostoru, vse naokrog blagodejen občutekin glasba: slovenska himna. Nihče od množice ljudi ni zraven pel - jaz sem pela poti...

Kranjska Gora / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Na cesti do Korenskega sedla delna zapora

Podkoren - Na odseku ceste Korensko sedlo–Podkoren bo do 15. maja letos zaradi del delna zapora ceste. Promet bo potekal enosmerno in ga bodo urejali s semaforjem ali za to uspos...

GG Plus / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Se je res končala?

Se spominjate filma »Ko to tamo peva«? Prvič smo ga videli tistega leta, ko je umrl Tito in je Bojan Križaj prvič zmagal v svetovnem pokalu, na slalomu v Wengnu, torej 1980. Zgo...

GG Plus / ponedeljek, 4. april 2011 / 07:00

Šepetalnica za veter (41)

Prazna postelja sicer še ni pomenila znamenja za preplah, a gnan bolj od pomena svojih sanj kot od skrbi je Lužnik v temo zaklical hčerkino ime in odštorkljal do kuhinje. V veži je vrg...