"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 31. avgust 2009 / 07:00

Ob prazniku pomagali sokrajanu

Ob krajevnem prazniku so na Blejski Dobravi razveselili sokrajana Mirana Zalokarja, saj so mu z dobrodelno akcijo pomagali kupiti invalidsko dvigalo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Razkroj oblasti

»Na novoletno noč je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito nazdravil novemu letu v družbi sinov in najbližjih sodelavcev. V zdravici je izrazil upanje, da bodo leta 1980 v razvoju soc...

GG Plus / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: "Tri želje ..."

Po končanem ljubljanskem šolanju je leta 1821 France Prešeren odšel študirat na Dunaj. Leta 1822 je dobil Knafljevo štipendijo, proti koncu istega leta pa je postal domači učitelj na K...

Zanimivosti / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Inovatorji uspešni na Hrvaškem

Sorica - V hrvaškem mestu Slatina je v začetku maja potekal 5. mednarodni sejem inovacij v poljedelstvu in ekologiji AGRO - ARCA, na katerem si je bilo med 220 inovacijami iz dvanajst...

Humor / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Politiki za olimpijske kolajne

Varčevalni ukrepi tudi pri izboru slovenskih športnikov za olimpijske igre. V ekipi bodo tudi politiki iz vlade, nekateri sindikalni voditelji in poslanci ...

GG Plus / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Odrešitev Rusije

Kdor obišče Moskvo danes, ne sme mimo nove katedrale Kristusa Odrešenika (Hram Hrista Spasitelja), ki velja za osrednjo in najvišjo (105 m) pravoslavno cerkev na svetu. Njena zg...