"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 26. november 2007 / 07:00

Dva trenerja v Bolton

Bolton Wanderers je klub, ki je med gostovanjem Triglava v Angliji prijazno ponudil sodelovanje gorenjskemu klubu. Zdaj se to razvija celo nad pričakovanji! Tako je bil v Sloveniji direktor Bolto...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Miša ni zmagala

Fatalko smo letos izbirali iz voditeljskih, igralskih, pevskih, televizijskih, političnih in lepotnih vod. Tokrat je šel naziv v roke miss Slovenije 2005, Sanji Grohar. Naslov je prevzela od lanske fa...

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Žar, resničen resničnostni šov

V pripravi je nov resničnostni šov z naslovom Žar.

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Nominator

Še dobro, da se nam v teh predvolilno pregretih dneh, rdeče rumeno, »konvertitno kodrlajsasto«, polnih koalicijskih obljub ter lažeh, dogaja še kaj drugačnega. Bolj vsakdanje razumljeneg...

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Filmi kot dokument časa

V Tržiču poteka 2. festival kratkih filmov in video spotov. Za uvod dokumentarca o Bloški planoti in tržiškem vlaku.

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Mojčina mavrična prepletanja

"Čipko predstavljamo skozi uporabo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti," o razstavi 20 let Mojčinih mavričnih prepletanj pravi njena avtorica Mojca Jemc.