"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / / 10:43

Pojasnilo glede pristojbine za gozdne ceste

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije so v zadnjem času dobili več vprašanj glede plačevanja pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Kot so pojasnili, lastnikom gozdov ni treba plačevati pristojbi...

Objavljeno na isti dan


Bohinj / / 13:33

Podpora novemu smučišču, LIP išče garancijo za les

Predstavniki vlade so se med petkovim obiskom na Gorenjskem sestali z investitorjem v novo smučarsko središče 2864 Bohinj in se ustavili tudi v podjetju LIP Bohinj, kjer načrtujejo ureditev lesno pred...

Kronika / / 13:32

O prostorskih in kadrovskih težavah

Minister za pravosodje Senko Pličanič ob pomanjkanju javnega kapitala pri reševanju prostorske problematike sodišč stavi na javno-zasebno partnerstvo.

Razvedrilo / / 13:31

Jadra njenega življenja

»Hiš'ca ob cest' stoji, notri pa Mija spi,« je slovensko narodno malce priredila in zaigrala na harmoniko Slavka Pirc, ko je skupaj s še nekaj člani Društva upokojencev Britof - Predoslje v četrtek, 2...

Razvedrilo / / 13:30

T' douga noč

Člani Ansambla Saša Avsenika so 5. obletnico delovanja, ki jo praznujejo letos, zaznamovali z velikim koncertom T' douga noč v dvorani Biotehniškega centra Naklo. Razprodano rojstnodnevno zabavo je po...

Kultura / / 13:28

Razlomljeno lectovo srce

Drama Svetlane Makarovič Mrtvec pride po ljubico v koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj in režiji Jerneja Lorencija nas postavlja pred vprašanje: pristati v konformizem ali...