"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 2. marec 2011 / 07:00

Nesreče

Smučarja sta se polomila Bohinj - V petek se je na blejski policijski postaji oglasil občan in sporočil, da si je njegov štirinajstletni otrok dan pre...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Kranjčani Gorenjcem

Kranj - V organizaciji kranjske občine in Območnega združenja Rdečega križa Kranj je bil v ponedeljek v Kinu Center dobrodelni koncert Kranjčani Gorenjcem. Prireditev je vodila S...

Prosti čas / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Maratonski možje

Razprodani koncerti so pri nas vse prej kot pravilo. Zaenkrat je edina domača skupina Siddharta tista izjema za podvige, ki se zvečine zdijo nemogoči.

Prosti čas / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Razpis za Emo 2008

RTV Slovenija je na spletnih straneh www.rtvslo.si/razpisi in www.rtvslo.si/ema ter n...

Prosti čas / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Nagelj nikoli ne ovene

Ansambel Nagelj letos praznuje dvajsetletnico glasbenega delovanja in nastopanja. V tem času je ansambel posnel okrog sto skladb, devet kaset in osem zgoščenk - tri zlate in eno srebrno, ter si p...

Zanimivosti / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Akcija Drobtinica je uspela

V humanitarni akciji Območnega združenja Rdeči križ Kranj so zbrali prek dva tisoč evrov. Šest otrok iz socialno šibkih družin bo imelo osem mesecev plačano šolsko kosilo.