"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 13:30

Oblikovalka in slikar

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj se v septembru predstavljata nova člana društva, oblikovalka stekla Maja Zaplotnik in slikar Aleksei Mirek.

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / / 07:00

Poper(ček) v nosu

Test: Mercedes-Benz C 220 CDI T Avantgarde

Avtomobilizem / / 07:00

Revoz zmanjšuje proizvodnjo

Zaradi poslabšanih razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu, do katerega je prišlo v zadnjem obdobju, je tudi novomeški Revoz prisiljen prilagoditi obseg proizvodnje. Tako bodo v Renaultovi...

Kranj / / 07:00

Nadarjeni in sočutni do okolja

Učenci miselnega krožka za nadarjene na Osnovni šoli Matije Čopa v Kranju so na dan jesenskega enakonočja posadili drevo in s tem simbolno začeli delo krožka v tem letu.

Mularija / / 07:00

Za en dan sem postala učiteljica

Sem učenka srednje vzgojiteljske šole in za prakso sem dobila OŠ Stražišče.

Mularija / / 07:00

Posadili so ameriški hrast

Osnovna šola Naklo sodeluje v mednarodnem projektu ENO, ki spodbuja mlade k saditvi dreves. Kot je povedala Barbara Vevar, so pred dvema letoma posadili hrast. Letos se mu je pridružil še...