"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Anketa: Bodo darila skromnejša?

Vsak dan je govora o gospodarski krizi. Bo imela ta vpliv tudi pri decembrskih obdarovanjih?

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:45

Hitri prsti

Takole so Iza Gros, Katarina Bernard, Maja Gros in Ema Meglič, učenke Glasbene šole Tržič, sedle za en (!) klavir in osemročno odigrale skladbo, pri kateri so uživale tako glasbenice kot občinstvo....

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:42

Planet, ki ne raste

»Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Pravzaprav jih lahko združimo v preprosta gesla...

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:37

Ferdinand Souvan, lastnik Volčjega Potoka

Predniki Souvanovih iz Ljubljane so bili ena najpomembnejših slovenskih družin. Bili pa so tudi močno vpeti v Gorenjsko, kamniški Volčji Potok in Kranj. Podjetnik, trgovec Ferdinand Souvan se je ro...

Razvedrilo / nedelja, 23. april 2017 / 20:35

Črnogorski delovnik in hrvaška kopalnica

Z Lovčena je sledil spust v Igalo, od koder so kolesarji naslednji dan pot nadaljevali proti mestu Trebinje in potem po obalnem zaledju do Neuma. Še prej pa so se premraženi od neprijaznih vremenskih...

Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:28

Sto kilogramska čokolada

Čokolado upravičeno poimenujejo hrana bogov, tega so se zavedala že plemena Aztekov in Majev pred nekaj tisoč leti v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike, od koder izvira njena razgibana zgod...