"Ferbec mora nekaj koštat"

Peter Škof iz Žlebov se je letos prvič lotil "kuhanja kope". Po osmih dneh so bili znani rezultati.

Žlebe - Oglje so včasih pridobivali v posebnih kopah, ki so jih oglarji postavljali v gozdovih. Najprej so les posušili, nato material prečno razžagali, kose razcepili na primerno debelino in jih zložili v pokončni stožec, ter kopo nato obdali z mokro zemljo. V tako postavljeno kopo so naredili dve odprtini, eno na vrhu in eno ob vznožju. Na sredini kope so prižgali ogenj, ki je ustvarjal potrebno toploto, da je les zoglenel. Uspeh pridobivanja oglja je v največji meri odvisen od usposobljenosti oglarja. Pri nas je bilo oglarstvo najbolj razširjeno na Pohorju in na Koroškem, pa tudi na Gorenjskem. V "zlati" dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini: na Mežakli, Pokljuki in Jelovici več kot 1500 kopišč. Danes se oglje pridobiva v posebnih pečeh iz odpadnega lesa in žagovine in zato je pridobivanje v kopah večinoma le še spomin na nekoč zelo razvito obrt.

Nekateri pa se takšnega načina pridobivanja oglja poslužujejo še danes. Prvič se je letos »kuhanja kope« lotil tudi Peter Škof (Kebrov) iz Žlebov: »Vse zaradi firbca. Nekaj ljudi, ki se s tem ukvarja, mi je pomagalo kopo zložiti. Notri je smrečje, čez zemlja, na vrhu še nekaj listja, v sredini pa stržen za polniti, da se kopa sploh začne kuhat. Pravijo, da bo to trajalo osem dni.« Prišla sem drugi dan, na petek pred štirinajstimi dnevi, ko je deževalo. Pot je vodila pod gozd v smeri iz Žleb proti Petelincu. Kar dobro se je kadilo iz kope, seveda pa me je zanimalo tudi, koliko časa mora biti ob kopi prisoten. »Več ali manj ves dan, tudi ponoči sem spal tukaj. Firbec mora nekaj koštat,« je odgovoril v smehu in dodal: »Nisem pa nič pomislil, za kaj bom potem to imel. Rekli so, da bi lahko skuhal približno dve toni oglja. V promet pa pravijo, da gre brez problema.« Glede na deževen dan in podobno napoved za nekaj naslednjih dni, pa je upal le, da ne bi začelo še bolj močno deževati, saj bi mu potem spiralo zemljo, kar bi pomenilo še nekaj dodatnega dela. Že tako pa ga je bilo vsaj prve dni kar precej: »Vsake toliko časa je potrebno odpreti odprtino in vanjo naložiti les. Po osmih dneh pa se bo zemlja dala stran in oglje bom počasi začel pobirati ven. Potem pa bo, kar bo.« Rezultati so sedaj znani: kuhanje kope je uspelo.

 

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Vodice / ponedeljek, 29. april 2013 / 07:00

Večjih pozidav v Vodicah ne bo

Tako vsaj zatrjuje občinska uprava, ki je predstavila spremembe občinskega prostorskega načrta, a nekateri svetniki opozarjajo, da določena območja po novem omogočajo gradnjo tudi dvajsetih hiš.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Nova generacija diplomantov MBA

Bled – Na IEDC – Poslovni šoli Bled so v petek podelili diplome letošnji in lanski generaciji diplomantov mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta MBA, pet znanstvenih doktoratov ter naziva p...

Zanimivosti / sobota, 18. december 2021 / 17:50

Snežne radosti

Nizke temperature, ki vztrajajo blizu ledišča, še posebej veselijo najmlajše, saj to pomeni, da se bo zapadli sneg obdržal vsaj do božično-novoletnih počitnic. Zimskim radostim so se mnogi prepusti...

Kronika / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Veliko povoženj divjadi

Kranj – Gorenjski policisti opozarjajo voznike, naj bodo pozorni na divjad na cesti. V zadnjih dneh so namreč obravnavali povečano število povoženj divjadi.

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 17:47

Spodbuda pri soočanju z izzivi

Zakaj pa ne? je svojo knjigo, ki bo izšla v teh dneh, naslovil učitelj angleščine David Stegu, doma od Sv. Duha. V njej je popisal dogodivščine, v katere ga je v minulih letih zanesel njegov popotnišk...

GG Plus / sobota, 18. december 2021 / 15:41

Planinski dom na Zelenici

Dom stoji na majhni ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je...