Podobe iz Gaze Matica Zormana

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. marec 2012 / 06:00

Fotograf Matic Zorman, sodelavec Gorenjskega glasa, je prejel nagrado natečaja Slovenia Press Photo 2012 za najboljšo fotoreportažo, ki jo je naredil v begunskih taboriščih v Gazi.

Na slovesni podelitvi, ki je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, so razglasili zmagovalne fotografije in nagrajence natečaja Slovenia Press Photo 2012, ki je potekal v okviru festivala novinarske in dokumentarne fotografije. Natečaj tako predstavlja priložnost za pregled najboljših fotografskih ter fotoreporterskih dosežkov preteklega leta. Konkurenca je bila huda: slovenski fotografi so na natečaj prijavili več kot 3300 fotografij, tako da je imela mednarodna žirija strokovnjakov, ki ji je predsedoval legendarni ruski fotograf Yuri Kozyrev, zares zahtevno delo. Tudi zaradi tega je zmaga 25-letnega fotografa Matica Zormana iz Cerkelj v kategoriji fotoreportaže še toliko večji dosežek.

Zormanove fotografije iz begunskih taborišč v Gazi so pretresljive in dramatične, pa vendar osvobojene nepotrebnega dramatiziranja. Iskreno in čisto zajamejo trenutek, ki ga razpotegnejo v čas, in sicer v čas, ki je potreben za to, da pred nas stopijo zgodbe s samih fotografij. Kot je dejal član ocenjevalne žirije Emilio Morenatti, sicer priznani fotograf agencije The Associated Press: »Ko sem izvedel, da gre za reportažo z območja Gaze, sem bil sprva skeptičen. Velika večina fotografov se osredotoča namreč zgolj na stilsko estetizirane vojake ter na do patetike izpeljane podobe žrtev. Motivi Zormanovih fotografij pa so drugačni -  na pristen, odprt način ujamejo kruto realnost tamkajšnje situacije.«

In podobe Gaze, ki jih je ujel Matic v svoj objektiv, so pretresljivo boleče - so zrcalo območja, kjer na 360 kvadratnih kilometrih, v največjem zaporu na odprtem, prebiva več kot 1,5 milijona ljudi, od tega 1,1 milijona beguncev, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi arabsko-izraelske vojne. Velika prenaseljenost begunskih taborišč vodi v neštete težave za begunce. Zaradi onesnažene vode ter problemov z odplakami prihaja do zdravstvenih težav, zlasti infekcij otrok. V hišah vlada pomanjkanje svežega zraka ter sončne svetlobe (večina jih ima le majhna okna oziroma živijo v umetni svetlobi), saj so te grajene druga ob drugi. Gre za povsem nehumane razmere, kjer po devet ljudi spi v sobi, nič večji od petnajstih kvadratnih metrov. Rešitve vseh teh problemov pa za begunce ni - ključ do njihovih domov preko meje je v rokah njihovih čuvajev, v tiranskih rokah Izraela, okrvavljenih s krvjo Palestincev.

Vse te krizne razmere in pretresljive osebne zgodbe, ki jih s svojimi fotografijami beleži Matic, so se dotaknile seveda tudi njega. Zaveda se pomoči prijateljev, ki jim je neizmerno hvaležen. »Vsa moja pot - ter posledično tudi sama fotoreportaža - ne bi bila možna brez mojih tamkajšnjih prijateljev, zlasti Mohammeda E., Mohammeda R. ter Noor H., ki so mi stali ob strani, mi pomagali ter mi sploh omogočili, da sem se prebil do sicer nedostopnih mest na tem območju.«

Prejeto nagrado jemlje Matic predvsem kot potrditev svojega dela ter kot motivacijsko spodbudo za v prihodnje. Pravi, da se bo v Gazo še vračal, prav tako pa si želi obiskati številne druge dežele in mesta po vsem svetu, ki čakajo, da jih zajame v svoj foto-objektiv. »Moj namen je s fotografijami predramiti Slovence iz nekakšne otopelosti in brezbrižnosti do dogajanja po svetu. Vse to dogajanje ni nekje daleč stran, je tukaj, pred našimi vrati in je mnogo bolj povezano z nami, kot se tega pravzaprav zavedamo.«

Dobra fotografija pove več kot tisoč besed. Fotografije Matica Zormana so tako dobre, da dodatnih besed ne potrebujejo, saj same po sebi govorijo raznovrstne zgodbe od vsepovsod. Na nas je, da na fotografijah te zgodbe začutimo, se jih zavemo ter se na njih tudi odgovorno odzovemo.