O finskem sistemu (4)

Na Finskem naj bi bilo "superekstraposkrbljenozavse" za vse. No, saj je, recimo, promet šiba tekoče, kljub nizkim temperaturam in muhavosti vremena se javni prevoz do minute natančno drži voznih redov, kar je velik plus, da ti ni treba na mrazu čakati na vlak. Tukajšnji študenti si lahko marsikatero stvar (od opere do piva) privoščimo po polovični ceni. Vendar ima še tako »micena« stvar svoj "finski" sistem.

Začne se že na faksu: kartica za kopiranje, kartica za v učilnice (da, prav berete, predavalnice so zaklenjene in vstopaš lahko le s posebnim čipom), kartica za kafetarijo, medtem ko prave študentske karte sploh nimamo. Če ostanem pri menzi - seveda ima tudi ta svoj sistem, ki pa ga še nimam točno "pogruntanega". Nikjer točno ne piše, kaj lahko vzameš, kaj pravzaprav ješ. Pa kako hudiča naj vem, da je piščanec cela dva evra dražji od ribe. Nadaljujem z javnim prevozom: za čuda za vse zadošča ena sama kartica. Ampak pazi, študentarija in drugi ponočnjaki, ki se v svoja zavetja vračajo po 2. uri zjutraj, morajo za vlak doplačati. In to ne malo. Recimo nekje štiri evre na "kasi" ali dva evra, če plačaš s potovalno kartico, na kateri imaš kredit. Čeprav se pelješ le slabih pet kilometrov iz centra. Kar je sicer super prednost; zaradi bližine centra se lahko usedem na kateri koli vlak. No, razen na tistega za Rusijo. Njet, spasiba!

Pa ostanimo pri kartici: spet je odvisno, ali imaš interno ali regionalno karto. In če greš z interno karto recimo v Vanto, za katero rabiš regionalno karto, moraš na »mašineriji« pritisniti številko dve. Stricev, ki preverjajo, katero karto imaš, ali imaš plačan za mesec naprej ali če želiš kupiti karto na vlaku, praktično še nisem zasledila. Edinkrat, ko sem videla strica s »touchscreen« ekranom, se mi je le nasmehnil. In kaj, če ne bi pri sebi imela nobene kartice? Verjamejo na lepe oči, preverjajo kako drugače? Kakor koli, če te dobijo brez karte, so precej dosledni. Če ima striček dober dan, ti lahko nameni le opozorilo, sicer pa dobiš okroglih 80 evrov kazni. In glede izbire pravega busa: Nič lažjega. Avtobusi imajo »le« številke. Pa črke. Pa mešano. Pa dve številki in črki. Pa tri številke in črko. Jaz sem se enostavno »napiflala«, kje moram stati, in do zdaj sem vedno prišla do želene lokacije.