V recesiji, a optimistično

V letu 2011 se je slovenski BDP realno zmanjšal za 0,2 odstotka, Slovenija je v recesiji. Vodilni v (vprašanih) gorenjskih podjetjih: "Tudi letos bomo rasli."

Kranj - V zadnjem četrtletju 2011 se je bruto domači proizvod (BDP) v primerjavi s četrtim četrtletjem 2010 realno zmanjšal za 2,8 odstotka. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 se je gospodarska aktivnost zmanjšala za 0,7 odstotka. BDP se tako zmanjšuje že nekaj zaporednih četrtletij, kar pomeni, da je slovensko gospodarstvo znova v recesiji.

»Slovenija ostaja v skupini držav članic EU, kjer se je aktivnost med krizo najbolj zmanjšala,« poudarja Boštjan Vasle, direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kljub zmanjšanju BDP v četrtem četrtletju 2011 je na gospodarsko rast pozitivno vplivalo zunanje povpraševanje, ki pa je bilo šibkejše kot mesece prej, na Umarju celo ugotavljajo, da je menjava s tujino ostala edini dejavnik, ki prispeva k rasti. Žal se izvoz močno umirja tudi v prvih letošnjih mesecih. Realno se znova krči domače trošenje, v enem letu kar za 4,4 odstotka. Razlogi so različni: izdatki gospodinjstev so manjši, enako tudi izdatki države, najbolj se je skrčilo investicijsko trošenje, ki se je v času krize tako ali tako že znižalo za več kot 40 odstotkov.

Vsi našteti podatki povečujejo tveganja gospodarske aktivnosti v letu 2012. »Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, večji upad slovenske gospodarske aktivnosti od pričakovanega ob koncu leta 2011 in napovedana fiskalna konsolidacija povečujejo tveganja, da se bo gospodarska aktivnost krčila tudi letos,« dodaja Vasle.

Inovacije poganjajo rast

Tako dramatično sta v preteklih dneh poročala državni Statistični urad in Umar. Razpoloženje v gospodarstvu je nekoliko drugačno. Bolj optimistično. Dopuščamo možnost, da so (naključno) izbrani sogovorniki iz podjetij, ki so se med krizo bolje znašla oziroma jih ta ni prizadela v tolikšni meri kot nekatere druge.

Tako Marjan Pogačnik, direktor Iskre Mehanizmi, pravi, da so leto 2011 zaključili v skladu z načrti: »Povečali smo dobiček in uspelo nam je pridobiti nove projekte za letos in prihodnje leto, zato si obetamo vsaj desetodstotno rast.« V Mehanizmih v proizvodnjo uvajajo štiri nove izdelke, ki rast tudi omogočajo, leto 2012 bo tudi najbolj investicijsko (v proizvodnjo) usmerjeno leto v zgodovini podjetja. Leto 2011 so v podjetju zaključili z dobrim milijonom evrov dobička, kar je diametralno nasprotno kot v letu 2008 (dober milijon evrov izgube), prodaja se je do danes skoraj podvojila.

Tudi Skupina Domel se je v preteklosti na neugodna svetovna gospodarska gibanja odzvala z vpeljevanjem inovativnih izdelkov, ki prinašajo več dodane vrednosti. Poslovno leto 2011 so v skupini zaključili v skladu s poslovnim načrtom, ki je bil zelo ambiciozno postavljen. »Načrtovali smo desetodstotno rast in jo uresničili. Po sedanjih ocenah smo ustvarili 1,6 milijona evrov dobička pri 88 milijonih evrov realizacije, več kot 85 odstotkov z izvozom,« pojasnjuje Jožica Rejec. Največjo rast so dosegli na novih programih. Lanski nerevidirani poslovni rezultat kaže, da je Domel posloval bolje kot v letu 2008. »Če se bodo sedanje razmere na trgu slabšale, pa bomo uvedli primerne ukrepe, ki bodo prispevali k ohranitvi zdržnega finančnega in poslovnega stanja podjetja Domel,« še pravi Jožica Rejec.

Tudi letos veliko priložnosti

Jeseniškemu Acroniju, članu SIJ - Slovenske industrije jekla, je uspelo, da so si v zadnjih letih z nerjavno debelo pločevino, nišnim izdelkom z visoko dodano vrednostjo, izborili 23-odstotni ali vodilni tržni delež na evropskem trgu. »Nastopamo tudi na svetovnih trgih, z elektropločevinami in konstrukcijskimi jekli pa smo pomemben in zanesljiv regionalni dobavitelj. Po zaostrovanju tržne situacije v drugi polovici prejšnjega leta smo še močneje nastopili na trgu, kajti krizne razmere skušamo spremeniti v tržno priložnost,« pravi glavni direktor Slavko Kanalec.

V prvem letošnjem trimesečju bodo, kot kaže sedaj, dosegli količinske rekorde, finančni rezultat pa bo podpovprečen zaradi neugodnih tržnih razmer: cene končnih izdelkov se znižujejo, cene energije in surovin zvišujejo. Kljub vsemu se približujejo rezultatom iz leta 2008: neto dobiček iz leta 2011 znaša 7,3 milijona evrov. »Leto 2012 bo, kot kaže sedaj, bolj zahtevno kot prejšnje, ampak verjamem, da bomo uresničili zastavljene cilje,« pravi Kanalec. Acroni je imel konec leta 2011 1239 sodelavcev ali 155 manj kot v začetku leta.

»Že več let opažamo, da se vedno več kupcev odloča za nakupe na naši spletni strani in prek spleta na splošno. Razlogov je več: kupci pričakujejo široko ponudbo artiklov na enem mestu, hkrati tudi kakovosten in udoben nakup ter ugodne cene,« o selitvi potrošnje na splet pravi Darko Butina, direktor mimovrste, največje spletne trgovine v Sloveniji. Krog njihovih kupcev se širi, poslujejo uspešno, zato bodo tudi v prihodnje zaposlovali in širili prodajne programe ter rasli. Samo lani se je promet povišal za petino.

Težave, a dobiček raste

»Leto 2011 smo zaključili z nekoliko manjšim obsegom prometa, kot smo načrtovali, kar pa je vezano predvsem na težave domačega letalskega prevoznika. Že od poletja dalje se namreč soočamo z zmanjševanjem števila frekvenc in delovanjem v smeri ukinjanja nekaterih manj donosnih linij, česar ni bilo mogoče v celoti nadomestiti s povečanjem v segmentu tujih prevoznikov, ki sicer presegajo načrtovani obseg prometa,« pravi Zmago Skobir, predsednik uprave Aerodroma Ljubljane. Pri tovornem prometu je načrtovani obseg presežen. Kljub nedoseganju načrtov so poslovni prihodki malenkost višji od načrtovanih, za načrti zaostajajo tudi odhodki, zato je čisti dobiček višji kot leto prej. Ob tem je potrebno poudariti, da je bilo na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana lani kar za četrtino manj prometa kot v letu 2008.