Zidec slavnih

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 27. februar 2012 / 06:00

Ligurska obala slovi po svoji kuhinji pristnih okusov, slastnih morskih sadežev, zlatega oljčnega olja, dozorele, hrustljave zelenjave, vse pa spremlja vonj po baziliki, origanu, timijanu in rožmarinu. Marsikakšna jed je dobila sloves, da je pripravljena »po genovsko«. Jaz pa sem najboljše špagete jedla 100 kilometrov daleč od Genove proti zahodu, v majhnem mestu Alassio z 11 tisoč prebivalci, ki so ga v orbito mondenih obmorskih letovišč v šestdesetih in sedemdesetih letih pognali gostje iz sveta glasbe, filma in petičnih brezdelnežev. Alassio ima sicer pestro zgodovino, ime pa naj bi dobilo po princesi Adelasii, hčerki nemškega kralja in rimskega cesarja Otta III., ki je vladal med 980-1002. Adelasia naj bi se zaljubila v dvornega konjskega hlapca Alerama, razjezila očeta in z izvoljencem zbežala na jug, v predel, kjer je zraslo pozneje obmorsko mesto, kjer je vsem na ogled nenavadna, a zdaj že razvpita znamenitost. Zidec, na katerem je več kot 550 raznobarvnih, različno oblikovanih glinastih in keramičnih ploščic z avtogrami, na katerih prepoznamo imena: Anita Ekberg (filmska seks bomba), Christian Barnard (zdravnik, ki je prvi presadil človeško srce), Loris Capirossi (dirkač na motorju), Adriano Celentano in Domenico Modugno (pevski legendi), Jacques Prevert (pesnik in šansonjer) ter Ernest Hemingway, če jih omenim le peščico. Z ameriškim pisateljem se je pravzaprav začelo. Do prvih povojnih let je navaden nizek zid obdajal mestni park. Domačin, slikar Mario Berinno je ob srečanju s Hemingwayjem predlagal, če bi bil tako ljubezniv in ovekovečil svoj podpis na glinasti ploščici. Pisalo se je leto 1951, Hemingway pa je bil navdušen. Proti koncu minulega stoletja so se znameniteži zredčili in prepustili peščeno obalo običajnim turistom. Če gostje niso več slavni, so pa številni ...

Široki špageti po genovsko

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g lingvinov (širokih špagetov), 250 g zelenega fižola, 250 g olupljenega krompirja, 20 g masla;

Za pesto: 40 g parmezana, 40 g pecorina, 50 g pinjol, 50 g orehov, 50 g indijskih oreškov, šopek bazilike, 50 g peteršilja, 2 stroka česna, 1 svež feferon ali posušen čili, sol, poper, 200 ml oljčnega volja.

Če nimamo na voljo sveže bazilike, pesto genovese pač kupimo, saj je naprodaj v vseh bolje založenih trgovinah. Parmezan in pecorino naribamo. Pinjole, orehe in indijske oreške brez maščobe prepražimo v ponvici in ohladimo. Baziliko (vejico ali dve prihranimo za okras), peteršilj, česen in feferon oziroma čili zmeljemo. Solimo in popramo. Počasi vlivamo v zmes oljčno olje. Na koncu pridamo nariban sir in oreške in vklopimo mikser samo za sekundo ali dve. Krompir zrežemo na 1 cm velike kocke, zeleni fižol pa na 1 cm široke rombe. Testenine skuhamo po navodilu. 8-12 minut, preden so testenine kuhane, dodamo krompir in fižol. Odlijemo krop, 60 ml pa prihranimo. Krop damo v ogreto skledo in vmešamo maslo. Pridamo testenine s fižolom in krompirjem ter pesto in dobro premešamo. Potresemo s trakci narezane bazilike. Postrežemo z osvežujočo mešano listnato solato.