Denar tudi za Park Primskovo

V proračunu Mestne občine Kranj za leto 2022 je predviden tudi denar za odkup dela zemljišča ob Domu Krajanov Primskovo, kjer lastnik načrtuje stanovanjsko gradnjo, krajani pa bi radi imeli park.

Kranj – Kranjski mestni svetniki bodo prihodnji teden na 30. redni seji dokončno potrjevali predloga občinskih proračunov za leti 2022 in 2023. Med spremembami, ki so nastale od obravnave osnutkov obeh proračunov na oktobrski seji, je tudi odprtje nove proračunske postavke za projekt Park Primskovo, za kar je v proračunu za prihodnje leto predvidenih 150 tisoč evrov. Namenili naj bi jih predvsem nakupu dela zemljišča ob Domu krajanov Primskovo, na katerem je sicer predvidena zasebna stanovanjska gradnja.

Na oktobrski seji so mestni svetniki Branko Grims SDS), Andreja Kert (samostojna svetnica), Igor Velov (LRK) in Irena Dolenc (NSi) pri obravnavi osnutkov proračunov župana Matjaža Rakovca in občinsko upravo pozvali k ohranitvi zelenih površin ob Domu krajanov na Primskovem in njihovo preureditev v park. Zemljišče je sicer v lasti Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOB) iz Ljubljane, ki na njem načrtuje stanovanjsko gradnjo. »Primskovo je bilo vedno bolj ruralno območje z veliko zelenimi površinami, zdaj pa je popolnoma pozidano in to zemljišče je še eno redkih zelenih površin,« je tako dejala Kertova.

Vodja urada za okolje in prostor na Mestni občini Kranj (MOK) Janez Ziherl je opozoril, da gre za zapleten primer, ki se rešuje tudi po sodni poti. SOB je namreč zemljišče kupil leta 2001, ko je bila na njem omogočena gradnja večstanovanjskih objektov. Leta 2004, ko je mestni svet potrjeval novi občinski prostorski načrt (OPN), so nameravali na tej lokaciji dovoliti le še eno- in dvostanovanjsko gradnjo, a je bila na koncu sprejeta pobuda KS Primskovo, da zaradi javnega interesa ohranijo zelene površine. SOB je posledično sprožil tožbo, ki je romala vse do ustavnega sodišča. To je junija lani občino opozorilo, da ni dovolj skrbno izvedla tehtanja javnega in zasebnega interesa. »Vmes smo opravili tudi cenitev, kakšna je vrednost zemljišča, če gre za zelene javne površine, in kakšna, če gre za eno- ali dvostanovanjsko gradnjo. Po cenitvi iz leta 2002 je razlika pol milijona evrov, danes bi bila še višja. Župan je na sestanku s predstavniki SOB skušal poiskati neko vmesno rešitev, da bi del zemljišča ostal zazidljiv, na delu pa bi ohranili zelene površine, a smo prejeli jasen odgovor, da bo SOB uporabil vsa pravna sredstva, da to prepreči. Jasno so povedali, da želijo za taka zemljišča dobiti primerno plačilo, saj od tega, kar so kupili in kakršne pravice so pridobili, ne bodo odstopali,« je povedal Ziherl. »Obstaja torej tveganje, da nas to zemljišče na koncu lahko stane milijon ali celo milijon in pol evrov, kar je prevelik strošek za zelena zemljišča oziroma za park,« je dodal. Na občini razmišljajo, da bi z novim OPN, ki naj bi na obravnavanem zemljišču znova omogočil eno- in dvostanovanjsko gradnjo, predpisali zasaditev zelene bariere v smeri doma krajanov, s čimer bi zaščitili vsaj del teh zemljišč.

Mateja Koprivec, vodja oddelka za pravne in kadrovske zadeve, je Ziherla dopolnila, da MOK z ohranitvijo zelenih površin tvega tožbo, ki bo po njihovi oceni znašala vsaj okoli 700 tisoč evrov. Strinjala se je z županom Rakovcem, ki je med razpravo dejal: »Ali se odrečemo enemu vrtcu ali novim prostorom v zdravstvenem domu in zadržimo to zeleno površino ali pa pač nimamo zelene površine.« Po mnenju Igorja Velova pa takšno »zastraševanje« ni potrebno, saj še ni določeno, kje bodo za ta namen našli sredstva v sicer 80-milijonskem proračunu. Po njegovih besedah bi morda lahko občina počakala z ureditvijo Bleiweissovega parka ob avtobusni postaji v Kranju, za kar je v naslednjih dveh proračunih predvideno 442 tisoč evrov.