Zimska planšarska idila

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 20. februar 2012 / 06:00

Gradišče - Velika planina (1666 m) - Planota nad Kamnikom, kjer poleti poteka živahno pastirsko dogajanje. Planina je znana tudi po obnovljeni Plečnikovi kapelici. Idealna za pohodništvo in turno smuko.

Ob obisku našega današnjega cilja je velika večina ljudi navdušenih nad pastirskimi naselji, ki so jih v preteklosti zgradili prebivalci iz doline. Stanove odlikuje prav posebna oblika, ki je za planino edinstvena. Stanove odlikujejo krožne strehe, krite s skodlami, ki segajo skoraj do tal. Dandanes poleti tam še vedno pasejo živino. Smučišča, žal, ne delujejo, na planino pa se lahko pripeljemo tudi z gondolo iz doline Kamniške Bistrice. Nas tak vzpon ne zanima, temveč se bomo na Veliko planino povzpeli po eni izmed markiranih poti.

Zapeljemo se proti Kamniku, kjer nadaljujemo skozi Stahovico proti prelazu Črnivec. Malce pod vrhom prelaza se ostro levo odcepi cesta proti prelazu Volovjek oz. Kranjskem raku. Na sedlu je gostišče, za katerim zavijemo levo na makadamsko cesto. Nadaljujemo do križišča, kjer zavijemo desno, levo oz. naravnost se gre proti planini Kisovec. Na desni strani zagledamo večje parkirišče, kjer parkiramo. Smo na Rakovem robu, 1207 nmv. S parkirišča se zapodimo kar čez cesto v gozd. Ko dosežemo konec gozda, se malce spustimo in dosežemo ožjo makadamsko cesto, po kateri je promet sicer prepovedan. Nadaljujemo po cesti, mimo osamljenega vikenda, za katerim se markirana pot usmeri v gozd. Strmina je mestoma precejšnja, a je pot lepo speljana v okljukih, tako da nimamo občutka strmine in tudi nadmorsko višino hitro pridobivamo. Višje se gozdna steza priključi širši poti, ki nas na Malo planino pripelje z Marjaninih njiv. Poti sledimo levo in kmalu dosežemo pašne travnike Male planine. Še vedno se držimo levo, ko na naši desni strani zagledamo Črnuški dom, 1526 nmv. Tik pred domom zavijemo desno in se po razgledni poti spustimo do Domžalskega doma, 1534 nmv. Gremo mimo Domžalskega doma, izgubimo nekaj višinskih metrov, ko dosežemo široko pot, po kateri lagodno, brez vzpenjanja nadaljujemo desno proti Veliki planini. V daljavi vidimo kapelico Marije Snežne, ki je bila po načrtih Jožeta Plečnika postavljena leta 1939, a je bila v zimi 1944/45 požgana s strani Nemcev in domobrancev, ravno tako številni, tudi več kot 200 let stari pastirski domovi. Leta 1988 je bila postavljena nova kapela, ki jo je 7. avgusta tega leta posvetil tedanji nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.

Ko je kapela na naši desni strani, nas smerokaz za Gradišče, 1666 metrov nadmorske višine, najvišji vrh Velike planine, usmeri levo. Vzpnemo se čez travnato pobočje. V daljavi vidimo, da je tod še ne tako dolgo nazaj delovala vlečnica. Mimo vlečnice se povzpnemo na glavni vrh, ki nam nudi čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Čudovito se vidijo Kalški greben, Kočna, Grintovec, Skuta, Rinke, Turska gora, Brana, Kamniško sedlo, Planjava, Ojstrica, vrhovi Dleskovške planote. Na dlani je celotna Velika planina, z okolico. Proti vzhodu sta dobro vidna Rogatec in Lepenatka. V pomoč pri orientaciji, kaj gledamo, nam je tudi orientacijska tabla na samem vrhu. Predlagam, da z vrha Gradišča sestopimo do planšarskega naselja na Veliki planini, v dolino pa nadaljujemo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1666 m

Višinska razlika: 459 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici