V Kranju imate več vina kot pitne vode

Marjan Černivec razstavlja v Domu upokojencev v Kranju fotografije različnih avtorjev, s katerimi obeležuje dva pomembna dogodka - stoletnico kranjskega vodovoda in dvajsetletnico triglavske kapelice.

»V domu se imam odlično, hrane in počitka je dovolj, veliko imam tudi dela,« je ob našem obisku dejal 85-letni Marjan Černivec, ki se je pred osmimi meseci preselil iz svojega domovanja na Primskovem v Dom upokojencev v Kranju, kjer si dneve in ure krajša z vsakodnevnimi sprehodi ali s kolesarjenjem, z branjem časopisa (tudi Gorenjskega glasa), z dejavnostjo v domskih krožkih … Pa ne le to! S pomočjo delovne terapevtke v domu Vide Globočnik je postavil razstavo, na kateri s približno dvajsetimi fotografijami, ki jih je zbral, prikazuje dvajsetletnico postavitve kapelice Marije Snežne na Kredarici in stoletnico kranjskega vodovoda. V gorah, kamor je nekdaj rad zahajal in kamor ga vleče še zdaj, a mu leta več ne dopuščajo, se je seznanil z dovškim župnikom Francem Urbanijo, ki je vodil gradnjo kapelice. Marjan je sodeloval pri gradnji od začetka do konca, to kažejo fotografije, med njimi tudi tista z dne 20. septembra 1991, ko je v družbi še številnih planincev ročno mešal beton za temeljno ploščo kapele in so že na temeljih s tremi zvončki odzvonili poldne. Koliko delovnih ur je opravil? »Nisem jih štel, a bilo jih je veliko,« skromno pove in doda, da je sodeloval pri betoniranju, zidavi, pri natovarjanju in raztovarjanju helikopterja … Najbolj veselo je bilo na avgustovski dan leto kasneje, ko se je na blagoslovitvi kapele (takrat je bila še brez strešne kritine) zbralo več kot pet tisoč planincev. Marjan je tudi potlej rad zahajal na Kredarico, spominja se, kako je v kapeli namesto v »pušco« pobiral denarne darove kar v nahrbtnik. Nazadnje je bil v kapeli pred osmimi leti, a pri tem ne skriva želje, da bi jo še kdaj rad videl …

Druga razstava, po številu fotografij manj obsežna od »triglavske«, je posvečena stoletnici kranjskega vodovoda. Marjan je opisal tudi začetke vodovoda. Takole piše: Ko se je ljubljanski škof po 1890. letu z vlakom pripeljal v Kranj, je meščane nagovoril: »Vi, kranjski gospodje, imate več vina kakor pitne vode!« Škofove besede so se kranjskim mogotcem zdele velika žaljivka, zato so takoj začeli z akcijo: Kranj mora dobiti pitno vodo. Izbrali so načrt prof. Hraskyja, ta je predvidel, da bi vodo iz studenca v grapi Čemšenik po ceveh speljali do Kranja, kjer bi zgradili še vodovodni stolp. Mlinarji in žagarji so takšnemu vodovodu oporekali, češ da jim bo odvzel preveč vode. V prepir je posegel cesar Franc Jožef in odločil, da se vodovod zgradi, vsem oškodovanim pa izplača odškodnina. Zapeli so krampi in lopate, pri gradnji vodovodnega stolpa so pomagale tudi ženske, ki so v lesenih škafih na svitkih na glavi nosile malto, beton, opeko …