Založani se bojijo, da jih bo poplavilo

V Zalem Logu ostro nasprotujejo delu državnega prostorskega načrta za zagotovitev poplavne varnosti Železnikov, ki predvideva gradnjo zadrževalnika pod Sušo. Na ministrstvo za okolje in prostor so naslovili peticijo z 98 podpisi vaščanov in lastnikov zemljišč.

Zali Log - Na predlog prebivalcev vasi Zali Log so prejšnji teden pripravili dodatno predstavitev državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov. Osrednja predstavitev je bila namreč sredi januarja v Železnikih, javna razgrnitev načrta pa se je končala 9. februarja, prav na dan predstavitve v Zalem Logu. Založane je strah, da bi zaradi zadrževalnika pod Sušo v neurjih pod vasjo nastalo jezero. »Vas Zali Log je bila ob neurju 2007 tako rekoč zasuta, zato je strah pri ljudeh upravičen. Vsa zemljišča na poplavnem območju zadrževalnika bodo za vedno nezazidljiva. Kam se bo vas sploh lahko širila! Najboljša polja vaščanov v površini skoraj sedmih hektarjev bodo v primeru aktiviranja zadrževalnika zalita, ne bodo več rodovitna, kar se je pokazalo v zadnjih poplavah. Tudi v primeru takojšne sanacije polj bodo kmetje ob večletni pridelek, zato se bodo kmetije zmanjševale, s tem se bodo zaraščala strma pobočja pred in za vasjo,« je v imenu vaške skupnosti Zali log opozoril Janez Habjan.

Zadrževalnik aktiven trikrat v sto letih

V polnem kulturnem domu so vaščani prisluhnili pojasnilom projektanta, strokovnjaka za poplavno varnost Roka Fazarinca. S poglobitvijo struge Sore in premestitvijo jezov bodo v primeru visokih voda čim več vode skušali spraviti skozi Železnike, a to za poplavno varnost ne bo dovolj. »Vode bo treba zadržati že pred Železniki, zato je predvidena gradnja 20 metrov visoke pregrade, ki bo v primeru poplav, kakršna je leta 2007 opustošila Železnike, te obvarovala najhujšega,« je povedal Fazarinc. Zgolj z ukrepi v Železnikih lahko zagotovijo pretok 190 kubičnih metrov vode na sekundo, kar bi zadoščalo za primer dvajsetletnih vod. Ob večjih poplavah pa je po Fazarinčevih besedah gradnja zadrževalnika nujna. Zapornice zadrževalnika bo v primeru visokih voda aktiviral nadzorni center, zaprle se bodo ceste, za pregrado pa bo začelo nastajati jezero. Fazarinc je razburjenje krajane, ki gradnji pregrade ne zaupajo, skušal pomiriti z oceno, da bi se to zgodilo morda trikrat v sto letih. Maksimalna gladina vode bi segala do vrha drevesnih krošenj, dvajset metrov, merjeno z dna reke Sore, oziroma šestnajst metrov s ceste. Če bi bila količina vode tolikšna, kot je bila leta 2007, bi gladina segala 120 metrov pod čistilno napravo Zali Log. Sicer pa je še dejal, da bi moral zadrževalnik, kakršen je načrtovan, zadrževati dvakrat tolikšno količino vode, kot je je bilo leta 2007. Zatrdil je tudi, da bi bila zgrajena pregrada tudi potresno varna.

Fantomski načrt

Krajani Zalega Loga so menili, da gre za »fantomski« načrt, pregrada pa je po njihovem mnenju nepotrebna, raje naj s poglobitvijo Sore, rednim čiščenjem struge in obrežja reke ter urejanjem hudournikov poskrbijo za varnost v primeru visokih voda. Gradnjo pregrade ocenjujejo kot nasilje nad naravo, ki se pogosto maščuje za nepremišljene posege, skrbi jih tudi, da ne bi zmanjkalo denarja za temeljito ureditev in poznejše vzdrževanje, s čimer imajo na tem območju slabe izkušnje. Kako bo država zagotavljala denar za sanacijo zemljišč, ki jih bo za zadrževalnikom zalila voda, ali odtekla voda ne bo odnašala plodne zemlje, so bili pomisleki domačinov. Dobili so odgovor, da bi bila v primeru zadrževalnika poplavljena le tista polja, ki so tudi že sedaj, država pa bo poskrbela za sanacijo zemljišč. Po besedah podžupana Janeza Ferlana, ki začasno opravlja funkcijo župana, bo za državo ceneje, če bo morala to storiti enkrat na petdeset let kot pa ob velikih poplavah v celoti obnavljati Železnike.

Argumenti niso prepričali Založanov: po končani javni razpravi so oblikovali peticijo proti gradnji zadrževalnika, pod katero se je podpisalo 98 vaščanov in lastnikov zemljišč, ter jo naslovili na ministrstvo za okolje in prostor.