Valentin brez korenin

Kaj vam pomeni sveti Valentin? Po našem starem izročilu prinaša »ključ do (od) korenin« in je kot tak »prvi spomladin«, čeprav goduje že 14. februarja. Po novem in zaradi globalističnega vpliva, ki smo mu podlegli v zadnjih desetletjih, pa naj bi na ta dan praznovali t. i. valentinovo, nekakšen praznik zaljubljencev. Ko je dr. Niko Kuret pisal Praznično leto Slovencev, biblijo slovenskega ljudskega izročila, komercialnega valentinovega še ni bilo, a zdi se, da je mož slutil, kako se nam od zahoda bliža tudi to. »K nam še ni prodrlo praznovanje, ki je doma menda v Ameriki in ga pozna že dobršni del Zahodne Evrope. Valentinovo namreč slavijo kot praznik mladih ljudi, zlasti zaročencev, ki si na ta dan pošiljajo darila, predvsem sladkarije. V sosednji Italiji po izložbah slaščičarn že dneve prej ponujajo bogato izbiro vabljivo pripravljenih zavitkov za 'Valentine'.«

Kar se nam na valentinovo dogaja po novem, je najbolje popisal dr. Janez Bogataj, sedanji prvak slovenskih etnologov, v knjigi Slovenija praznuje. Poglavju o tem »novem prazniku« je dal nadnaslov »Valentin – praznik trgovin«. Eni od fotografij pa podpis: »Valentin brez korenin! Le še globalni praznik trgovin!«. Bogataj povzame tudi nekatere izjave, iz katerih se vidi, da »uvajanje« novih vsebin valentinovega v Slovenijo ni le nekritično, ampak tudi polemično. Eni od zagovornic (28-letni) se je zapisalo: »Lepo je, če smo v spolnosti dejavni vse leto, valentinov večer pa naj bo vsekakor nekaj posebnega za vse, ki se imajo radi, ne samo za zaljubljence. Posebna večerja, kratka pijača na poti domov, potem pa seveda ljubljenje do jutra, ko je treba pač v službo. Da vsi vidijo, kako si utrujen.« Nasprotnik (30-letni) pa meni drugače: »Mislim, da nekakšen kičast, površinski 'praznik' ne more poseči v intimo dveh. Takšne 'dejavnosti' so spontane in naj bi trajale vse leto. Pa vendar mislim, da je za iskreno ljubezen takle valentinček plehek, da postaja skoraj obveza in lahko v nerealnem pričakovanju doseže nasproten učinek. In naslednji dan se vprašaš: 'A to je vse za letos?'« Kaj pa vi, kaj menite? Kako boste ravnali v torek?

Katera so najbolj običajna valentinovska darila? Po javnomnenjski raziskavi iz leta 2001, ki jo navaja dr. Bogataj, »je bilo na prvem mestu cvetje, na drugem so bili posamezniki in posameznice, ki se do vrste daril niso znali opredeliti, na tretjem druga darila in potem sledijo bonbonjere, nič daril, poljubi in besede ljubezni, prav na koncu lestvice najprimernejših valentinovih daril pa so romantična večerja, telegram ali voščilnica, šaljivo darilo na temo ljubezni, nakit in kozmetika …« Enajst let pozneje je najbrž ta lestvica drugačna? Jaz pa pomislim na drugo, povsem realno, a malo verjetno možnost. Da bi si namesto rdečih src in drugih, v rdeče zavitih reči, podarili nekaj od tistega, kar zadnje čase ponujajo v oglasih, ki jih je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Saj jih poznate, serijo oglasov s skupnim naslovom Hrana iz vaše bližine. Čez ekran se ob zvokih kamiona zapelje jabolko s števcem kilometrov, ženski glas pa nas nagovarja: »Izberite sadje, ki nima za sabo na stotine kilometrov. Sveže sadje iz vaše bližine.« In potem se na enak način zvrstijo še paradižnik kot zastopnik zelenjave, koš grozdja kot napovednik grozdnih in vinskih sort, kruh v imenu žit, klobasa kot predstavnica mesa, pa mleko, oljčno olje in med … Kaj, če bi izbrali katero od teh dobrot iz domačih korenin in si jih podarjali, ne le na valentinovo, temveč skozi vse leto?