V Gradbincu stavkajo, vodilni so se poskrili

Vodstvo Gradbinca GIP je prejšnji teden podalo predlog za stečaj, delavci pa so včeraj začeli stavko. Ne upajo več na izplačilo plač, zaman so pričakovali tudi vodilne.

Kranj – Včeraj se je na Polici pri Kranju, v enem od obratov Gradbinca GIP, zbrala približno polovica zaposlenih in začela stavko. Čeprav so stavkovne zahteve jasne – izplačilo zaostalih obveznosti, čudeža ne pričakujejo. Toliko hitreje pa odločitev o začetku stečajnega postopka. »Zbrali smo se, da jasno izrazimo podporo stečaju,« je povedal vodja stavkovnega odbora Milan Borković, o razlogih pa: »Ne verjamemo, da bomo dobili še kaj denarja, zato pa toliko prej pričakujemo odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar nam omogoča, da se še ta mesec prijavimo na zavod za zaposlovanje. Morda se čudno sliši naše siljenje na zavod, vendar brez dohodkov ne moremo živeti.«

Razočarani so, da se je Skupina Primorje s predsednico uprave Marjano Novak na čelu odpovedala Gradbincu GIP in to delavcem tudi jasno povedala. Celo več, Novakova jim je tudi očitala dolgove Gradbinca do Primorja. »Ja, kriza je prišla, ampak ne zaradi nas. Delavci nismo krivi zanjo, sploh ne mi, ki smo delali od 5. do 19. ure ali še dlje,« je povedal Bjelan Šešić in na vprašanje, kdo je kriv, odgovarja: »Krivi so vodilni, ki so se sedaj poskrili.«

Šešić je včeraj edini pokazal, da ga je stečaj Gradbinca GIP prizadel. V podjetju (oziroma predhodniku) je že 38 let, in čeprav se zdi, da je zanj pot med upokojence lahka, pravi: »Ne morem se upokojiti. Kakšno pokojnino pa bom imel? Saj niti preživeti ne bom mogel. To je žalostno. Žalostno, da so nekateri pokradli podjetja in za to ne odgovarjajo. Poslušal sem ministra (bodočega ministra Radovana Žerjava, op. a.), da se morajo vodilni umakniti iz podjetij, če želijo pomoč države. Pa veste, da bo on (Dušan Černigoj, op. a.) lepo živel, mi bomo pa nastradali. Naj ga že zaprejo.«

Zaposlene je hudo zbodlo, da se ob njihovi stavki med njimi, čeprav je usoda podjetja znana, ni oglasil nihče od vodilnih. Tudi ti (v Gradbincu) naj bi bili brez plač toliko časa kot preostali zaposleni. Podjetje jim dolguje del novembrske in celotno decembrsko plačo, kmalu tudi januarsko ter del regresa. »V zadnjih tednih je premrzlo za delo na terenu, a jih mora veliko delati, sami si morajo plačevati tudi prevoz na delo in malico. To je nevzdržno,« pravi Nežka Bozovičar, pravna zastopnica iz Sveta gorenjskih sindikatov.

Veliko možnosti za poplačilo obveznosti za 96 zaposlenih ni. Skoraj vse premoženje je bilo že pred časom knjiženo na Skupino Primorje, Gradbincu GIP so ostala le še stanovanja (glej članek spodaj). Ali bo to dovolj, saj naj bi bila tudi ta stanovanja zgolj poroštvo za še enega od kreditov matične družbe, ni znano. Hkrati naj bi bil Gradbinec matični družbi dolžan kar 6,5 milijona evrov. »Vedeli smo, da bo podjetje propadlo, zato mi je danes že vseeno,« nam je povedal delavec, ki je želel ostati neimenovan. Je eden od desetih, ki že imajo novo službo. Drugim je veliko težje. »Plače že nekaj časa ni, celo malico smo morali plačevati sami. Ne vem, kje lahko dobim novo službo, ko pa sem že trideset let v tej službi. Da bi nas prevzelo Primorje? Morda, če bo le preživelo,« je povedal Novak Gajić.

Ali bo Primorje preživelo, pa je odvisno od dogovora z bankami o finančnem prestrukturiranju, v skupini pa pričakujejo tudi pomoč države. Skupina bank upnic (NLB, NKBM, Banka Koper, Abanka), ki so najbolj izpostavljene v odnosu do Primorja, je upravi posredovala okvirno ponudbo za sodelovanje v postopku finančne sanacije družbe. Uprava Primorja je ponudbo sprejela pozitivno, saj jo prepoznava kot resen namen za ohranitev Primorja.

Sanacijski program Primorja (ta gradi tudi del poljanske obvoznice v Škofji Loki) temelji na več ukrepih, med njimi je uvedba novega poslovnega modela družbe s storitvami z višjo dodano vrednostjo, poplačilo obveznosti, zagon dejavnosti z novim posojilom in pridobivanje novih poslov z novimi bančnimi garancijami. »Ker družba z lastnimi viri ne more izvesti finančnega prestrukturiranja, je vloga bank v sanacijskem procesu enako pomembna kot vloga drugih upnikov,« pojasnjuje uprava.

Banke bi po drugi strani konvertirale terjatve bančnih in nebančnih upnikov v kapital družbe, odpisale del terjatev, reprogramirale preostanek terjatev in zagotovile novo posojilo za obratna sredstva. Pričakujejo tudi udeležbo države. Določili so tudi nekaj predpogojev, ki jih mora Primorje izpolniti do 15. marca. Uprava je bankam že sporočila, da nekatere naloge niso v njihovi pristojnosti – gre za sodelovanje države v sanaciji. Ali bo država pomagala pri rešitvi Primorja, ki naj bi letos prispeval k izvozu vsaj 75 milijonov evrov, rast BDP in ohranil zaposlitve (v Primorju poudarjajo, da je v skupini zaposlenih 1200 delavcev – že kmalu jih bo zaradi Gradbinca sto manj!) ter predvsem možnost izvedbe velikih infrastrukturnih objektov, danes še ni znano. Znan je le odgovor bodočega ministra Žerjava, ki ga je povedal že naš sogovornik.