Grmade so gorele ...

Iz Rothenburga, kjer je imel prvo službo Primož Trubar, v Bamberg, ki je zgodba, vredna ogleda, z izjemnim številom mestnih kulturnih ustanov od znamenitih bamberških simfonikov do pouličnega teatra. Mestne zgodovine pa ne obliva samo lepota, na njej je tudi precej zloglasnih lis. Prvikrat se Bamberg, ki ima danes okoli 71.000, z okolico pa 117.000 prebivalcev, omenja leta 902 kot kastrum Babenberch. Staro mesto se širi na otoku med desnim in levim rokavom reke Regnitz in se od levega rokava proti vzhodu razširi na Katedralski grič, kjer je v štirinajstem stoletju zrasla mogočna cerkev s štirimi zvoniki. V njej je znameniti kip bamberškega jezdeca, ki predstavlja simbol viteštva. Vitez s križem na prsih in praporu je tudi v mestnem grbu. Sicer pa so mestu veliko hudega prizadejali tridesetletna, sedemletna vojna, kmečki punt in Napoleonove čete.

O krutem preganjanju čarovništva, ki ni bilo nič drugega kot brezobzirni boj za cerkveno in posvetno oblast, govorijo ohranjene listine. Med 1595 in 1631 je bilo v treh valovih več kot 800 ljudi usmrčenih zaradi čarovništva. Tedanji župan je poslal svoji hčerki poslovilno pismo. 'Nedolžnega so me zaprli, nedolžnega so me hudo mučili, nedolžen bom umrl.' Med marčno revolucijo je bil Bamberg trdnjava demokratov.

V novejši zgodovini so se v okrutnosti kosali nacisti. V mestu je živelo veliko Judov. Po holokavstu se jih je vrnilo le okoli 15. Ob koncu druge svetovne vojne so Bamberg zasedli Američani in v mestu je tudi po koncu zasedbe ostala garnizija ameriške vojske, ki je dokončno odšla šele konec leta 2014.

V mestu obstaja poseben odbor, ki že od 2012 zbira denar, da bi postavil spomenik žrtvam čarovniških procesov, obenem pa naj bi bil to opomin proti fanatizmu in diskriminaciji.

Lahko bi rekli, da mesto, ki v II. svetovni vojni ni bilo poškodovano, zna izkoriščati svoje potenciale. Univerze, šole, uspešna industrijska podjetja, predvsem pa umetnostni zakladi so uspešni turistični trnek leto in dan. Poseben užitek je nočno potepanje z mestnim čuvajem po nekaterih malo osvetljenih ulicah. Njegova oprava ni samo približek, ampak resnična replika staroveških oblačil. Čakajoč, da se zvečeri in v temi poblisne prava helebarda, smo se ogreli s špargljevo juho.

Špargljeva juha

Za 4 osebe potrebujemo: 400 g zelenih špargljev, 1 ščep sladkorja, 1 šalotko, 4 vejice peteršilja, 150 g moknatega krompirja, 100 g ementalca, pol limone, 125 ml smetane, sol, poper.

Šparglje umijemo, osušimo, odstranimo olesenele konce in jih narežemo ter skuhamo v 1 l vode, ki smo mu dodali ščep sladkorja in vejice peteršilja. Ko so kuhani na zob, jih poberemo iz vode, v kateri so se kuhali. Šalotko sesekljamo, krompir narežemo na prosojne ploščke in oboje kuhamo v špargljevem zavretku 20 minut, da je krompir mehak. Peteršilj poberemo iz zavretka in juho piriramo. Sir narežemo na majhne koščke in ga damo v juho skupaj s smetano in šparglji. Solimo, popramo, dodamo limonin sok in še enkrat pogrejemo. Zavreti ne sme. Ponudimo z opečenim kruhom.

Pa dober tek!