Janez Janša je javnosti spregovoril o ministrskih kandidatih. (Foto: Tina Dokl, T. K.)

Janša predstavil dvanajsterico

V soboto je mandatar Janez Janša v državni zbor vložil kandidatno listo novih ministrov. Edini Gorenjec v vladi, Karl Erjavec, bo minister za zunanje zadeve.

Ljubljana - Štirje ministrski kandidati so iz največje koalicijske stranke, SDS, po dva pa iz partneric, SLS, NSi, DLGV in DeSUS-a. Iz Janševe stranke so prihodnji ministri: Zvonko Černač (ministrstvo za infrastrukturo in prostor), Vinko Gorenak (notranje zadeve), Andrej Vizjak (ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) in Žiga Turk (izobraževanje, kultura, znanost in šport). SLS bo imela ministra za kmetijstvo, to bo Franc Bogovič, in ministra za gospodarstvo, Radovana Žerjava. Kandidat Virantove liste za finančnega ministra je Janez Šušteršič, Senko Pličanič pa kandidira za ministra za pravosodje. DeSUS bo imel ministra za zdravje - Tomaža Gantarja, Karl Erjavec pa bo minister za zunanje zadeve. NSi pa ima edino ministrico v Janševi vladi Ljudmilo Novak, ki bo pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, medtem ko bo Aleš Hojs minister za obrambo. Solidna vladna ekipa, kakor jo je označil bodoči premier Janez Janša, bo imela težko delo, prvi letošnji nalogi pa bosta rebalans proračuna in socialni sporazum.

Ministrske kandidate ta teden »zaslišujejo« v matičnih parlamentarnih odborih, državni zbor pa naj bi o njih odločal že konec tedna. Janša bo imel v novi vladi (če bo potrjena v državnem zboru) vse predsednike strank svoje koalicije. Sedem prihodnjih ministrov prihaja iz poslanskih klopi: ko bodo postali ministri, jih bo nadomestilo sedem novih poslancev. Karla Erjavca, edinega Gorenjca med ministri (če izvzamemo Moravčanko Ljudmilo Novak), v parlamentu ne bo nadomestil poslanec z Gorenjskega, saj je Erjavec kandidiral in bil izvoljen v volilni enoti zunaj Gorenjske. O njem pa se je v preteklem tednu kresalo tudi največ mnenj, ali je dovolj kompetenten za ministra za zunanje zadeve. Erjavec, doslej že dvakrat minister, enkrat za obrambo in drugič za okolje, se sklicuje na svoje prejšnje ministrske izkušnje, ki so bile med drugim tudi mednarodne, poleg tega pa pravi, da je bil rojen v tujini in se je tam tudi šolal.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Humor / petek, 7. februar 2014 / 15:10

Od zadaj

Med tem ko bodo naši športniki zimo poskušali čim bolje unovčiti v Sočiju, pa naši umetniki na domačih tleh komaj čakajo, da bodo pregnali zimo iz svojih žepov.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.