Politika so smeti!

Naj v uvodu poudarim, da nisem strokovno sposoben pisati o smeteh, o njihovem zbiranju, razvrščanju, izkoriščanju, predelavi, obdelavi, itd. Kar vem o tem, vem iz časopisja. Zato tudi ni namen mojega prispevka kaj doprinesti k tovrstni znanosti in je moj namen le zadevo obravnavati bolj z zornega kota občinske politike in ravnanj odgovornih v zvezi z navedenim problemom.

Ko sem bil pred davnimi časi kmalu po osamosvojitvi prvič izvoljen za člana mestnega sveta, smeti niso bile kranjska prioriteta. Smeti so se lepo mirno odvažale v Tenetiše dovolj daleč od takrat obstoječega naselja, da to urejeno odlaganje ni povzročilo civilne iniciative.

Ko sem bil leta 2006 drugič izvoljen v mestni svet, so bile stvari bistveno spremenjene. Slovenija je bila članica Evropske skupnosti, torej podrejena evropskemu pravnemu redu, naselje Mlaka se je močno razširilo v smeri smetišča (zato ker so bile stavbne parcele bistveno cenejše), narod pa je izvolil tudi novo občinsko oblast kot tisto, ki naj bi med drugimi problemi ravnanje s smetmi urejala in po možnosti tudi uredila. Na Gorenjskem je bil ustanovljen CERO (Center za ravnanje z odpadki) kot vrhovno telo županov za ureditev smetarskega problema Gorenjske. Skratka - na formalni ravni zgledno. Kaj pa vsebina in učinki?

Očitno je, da božja volja, ki tako ali tako odloča o vsem, ni bila naklonjena reševanju teh problemov. Bila pa je ugodna za tiste, ki so zavzeli občinsko oblast (Sladojević, Velov, Štraus in župan Perne – imena so navedena po vrstnem redu politične moči). In kaj je ta oblast storila za to, da bi na Gorenjskem prišli do podobnega centra, kot ga imajo v Celju za savinjsko regijo. Ne vem, ker nisem sedel niti na enem sestanku, posvečenem tej problematiki. Lahko le sklepam na podlagi tega, kar je prihajalo na mestni svet, pa še to le takrat, kadar smo svetniki to zahtevali. Vem pa to, da je iniciativa Občine Naklo (ki ni bila slaba) na meni nepoznan način prešla na Kranj. Da je občinska delegacija (štiričlanska smetarska) pod modrim vodstvom nadžupana Sladojevića odšla na izobraževanje v ZDA. Kaj so se tam naučili, ne vemo še danes. Vemo le to, koliko je to stalo davkoplačevalce. Vem tudi, da je za pribl. 4 milijone evrov pri Exotermu občina kupila zemljišče, ki še danes ne služi namenu, zaradi katerega je bilo kupljeno. Vem tudi, da so smetarski svetovalci v zelo kratkem času zaslužili veliko denarja; kaj so svetovali, pa še danes ne vemo. CERO pod kranjskim vodstvom ni nikoli dobro deloval, zato me ne čudi, da je le še zgodovina. Pač Kranj kot nosilec ni bil pravi povezovalec na Gorenjskem. Da je deponija v Tenetišah zaprta, je rezultat takratne občinske politike, ki je kljub večinskemu mnenju občanov Kranja, izraženem na referendumu, popustila pred maloštevilno civilno iniciativo, ki pred očmi ni imela naravovarstvenih ciljev, pač pa le dvig vrednosti nepremičnin, katerih lastniki so. Tako je Kranj danes v položaju, ko bo moral najti pravno rešitev za vnovično usposobitev Tenetiš. Drugače se bo moral povezovati s tistimi, ki imajo dovoljenje za odlaganje in predelavo smeti. Koliko bo to stalo občane, ne vem, vendar živeti s smetmi pred vhodom ni prijetno. Možnih je več rešitev, možna pa je tista, ki ne bo pretirano obremenjevala občanov. Mogoče nam bo najboljšo rešitev predložil bivši nadžupan (mimogrede tudi direktor občinske uprave) Sladojević na eni izmed svojih gostilniških tiskovnih konferenc. Seveda takoj po tem, ko si bo opomogel od vlaganja raznoraznih ovadb.

Nauk iz cele zgodbe je torej, če daš vajeti nekomu, ki tega ne obvladuje, ne pričakuj, da te bo pripeljal tja, kamor želiš.