Koliko in kaj berete z vašimi otroki? (1)

Vsi ne beremo radi. Nekateri branje celo sovražijo. So ljudje, ki so nazadnje brali domače branje, potem pa niso imeli v roki nobene knjige več.

Sama bi knjige lahko jedla, ne samo brala. Najtežje je, ker jih ne morem toliko prebrati, kot bi želela. Vendar ne morem in ne smem tega pričakovati od drugih ljudi. Vsak na svoj način dojema in se uči iz sveta. Nekateri radi beremo, drugi skačejo s padalom, tretjim pa so zadosti vsakdanja bremena. Več kot jasno je, da lahko sekundarne potrebe zadovoljujemo šele takrat, ko so primarne zadovoljene. Težko je brati leposlovje, če se boriš za preživetje. Hkrati pa lahko prav knjiga ob pravem času obrne misel, ki se je zataknila v glavi, in spravi naše življenje v drugo smer. Branje pomeni širjenje sveta. Je svoboda, ki ti je nihče ne more vzeti. Včasih me žalostijo učni programi, ki premalo upoštevajo praktično vrednost našega jezika. Po drugi strani pa me veseli, ko srečam učitelje, ki znajo presojati, kakšno znanje slovenskega jezika potrebujejo učenci. Moja merila za znanje so drugačna od meril tistih, ki sedijo v pisarnah in pišejo učne načrte. Čeprav večina izmed njih ni bila nikdar v razredu, menda vedo, kaj je dobro za otroke. Pa ni povsem tako. Stvari so bolj preproste, kot jih vidi in jih nam predpiše šolska oblast. Na račun sprememb v učnih programih se ohranjajo delovna mesta in preliva veliko denarja. Tako pač to gre. Še dobro, da imamo tako potrpežljive učitelje. No, vrnimo se k slovenskemu jeziku. To je osnova vsakega naroda. Potrebno je poznati nekaj njegove zgodovine, pravila in navodila za uporabo. Bistvo pa je, da učenci jezik vzljubijo. Da se zaljubijo v besede in jih znajo uporabljati vse življenje. Da vedo, kaj pomeni sočnost jezika, in da imajo večji besedni zaklad kot spisek prijateljev na Facebooku. Vse to jim lahko damo starši doma in učitelji v šoli. Vendar je pogoj za to, da imamo sami radi besede in da slovenski jezik za nas ni nekaj strašnega in učenega. Stavčni členi so luštni, če se z njimi igramo. Pisanje je dogodivščina, če pišemo zanimive stvari. Branje pa postane velika zabava, če beremo zanimive knjige.