Manj družb v težavah, a te v hujših

Lani je bilo na Gorenjskem manj začetih stečajev in prisilnih poravnav, manj je tudi gospodarskih družb v težavah, a te s podvojenimi obveznostmi.

Kranj - Število gospodarskih družb v težavah je lani na Gorenjskem nekoliko upadlo. Pa vendar: obstaja verjetnost, da so težave večje tam, kjer so bile zaznane že v letu prej. V gorenjski regiji je bilo glede na število vseh poslovnih subjektov v letu 2011 začetih manj stečajnih postopkov in prisilnih poravnav kot v državi.

Po podatkih Ajpesa je bilo na Gorenjskem, kjer posluje nekaj več kot deset odstotkov vseh gospodarskih družb Slovenije, v letu 2011 uvedenih 28 insolvenčnih postopkov, kar je le dobre štiri odstotke vseh začetih postopkov v državi. »Morda je val krize v naši regiji udaril leto prej, lani pa je že sledilo okrevanje,« pravi Zdenka Kajdiž, vodja kranjske izpostave Ajpesa. Na Gorenjskem so bile najbolj na udaru gospodarske družbe predelovalne dejavnosti, dejavnosti trgovine in strokovno znanstvene dejavnosti (pet začetih insolvenčnih postopkov), medtem ko so bili v družbah z gradbeno dejavnostjo, ki v času gospodarske krize poslujejo najtežje, uvedeni insolvenčni postopki v treh primerih.

Veliko slabše gorenjskim gospodarskim družbam kaže pri dospelih neporavnanih obveznostih iz naslova davčnih obveznosti in izvršljivih sodnih sklepov. Ajpesu posredujejo te podatke ponudniki plačilnih storitev (banke, hranilnice in Uprava RS za javna plačila). »V zadnjih dveh mesecih preteklega leta se je povprečen dnevni znesek neporavnanih obveznosti na Gorenjskem kar podvojil. Podatek zbuja skrb, eden od razlogov pa je prav gotovo plačilna nedisciplina v državi,« pojasni Zdenka Kajdiž.

Zanimivo je, da je bilo število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi decembra lani najmanjše v vsem letu (367), čeprav je vse leto število raslo (od januarskih 390 do septembrskih 417 pravnih oseb – in na koncu padlo), po drugi strani pa se je dolg prvih osem mesecev večal in do oktobra ustalil na slabih dvajsetih milijonih evrov. Novembra je zrasel na 33, decembra pa na kar 39 milijonov evrov. Za primerjavo: v Sloveniji je število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi lani enako raslo in zadnje tri mesece padlo, povprečni znesek dnevnih obveznosti pa je vseskozi počasi rasel in se z januarskih 412 milijonov evrov decembra povzpel na šeststo milijonov evrov (indeks 150).

Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je gorenjsko (in slovensko) gospodarstvo lani delno že okrevalo, v nekaterih dejavnostih pa se je gospodarska kriza poglobila, zato so imele gospodarske družbe več težav in s tem več neporavnanih obveznosti. Med dejavnostmi, ki so v zadnjem trimesečju leta 2011 močno povečale neporavnane obveznosti, je preskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, sanacija okolja (komunala), saj je povprečna dnevna dospela neporavnana obveznost z oktobrskih 154 tisoč evrov narasla na 13,5 milijona evrov. Močno so se povečale tudi obveznosti v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, saj so obveznosti skočile z 1,5 milijona evrov (oktobra) na skoraj devet milijonov evrov (decembra). Znesek neporavnanih dnevnih obveznosti se je podvojil še v dejavnosti izobraževanje, vendar so tu zneski manjši (s 57 tisoč na 111 tisoč evrov). Po drugi strani so se obveznosti v dejavnosti promet in skladiščenje v zadnjih treh mesecih prejšnjega leta zmanjšale za približno deset odstotkov.

Od aprila lani Ajpes izvaja obvezni večstranski pobot medsebojnih obveznosti. »Trend števila prijav v večstranski pobot ostaja enak. V obveznem pobotu ne sodelujejo vsi poslovni subjekti z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, vendar se veliko poslovnih subjektov že zaveda prednosti sodelovanja, saj se zvišuje delež prostovoljnega pobota. Na Gorenjskem mesečno obveznosti pobota približno 1600 pravnih oseb. Znesek prijavljenih obveznosti se mesečno giblje okoli sedemdesetih milijonov evrov, pobota pa se povprečno devet odstotkov prijavljenih obveznosti, kar je nad slovenskim povprečjem,« ugotavlja Zdenka Kajdiž. Čeprav se obvezni večstranski pobot ni prijel v smeri, kot so upali predlagatelji pobude, pa podatek o skoraj sedemsto milijonih evrov medsebojne zadolženosti podjetij v Sloveniji od uvedbe aprila lani ni zanemarljiv. Večstranski pobot lahko še naprej prispeva k lajšanju likvidnostnih težav gospodarstva, še posebej, če bo več poslovnih subjektov spoštovalo Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih.

Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti (v milijonih evrov)

Vir: Ajpes