Ano Eržen izredno moti nered, ki so ga po lanskem žledolomu pustili na njenem travniku.

Naveličana »šare« na svojem travniku

Vejevje in drugi ostanki polomljenega drevja že skoraj leto in pol trohnijo na travniku Ane Eržen s Sovodnja, kamor so jih odložili po lanskem žledolomu in na to očitno povsem pozabili.

Sovodenj – »Razumem, da so morali lani po žledolomu polomljeno drevje hitro umakniti s ceste, a zdaj bi bil pa vendarle že čas, da to pospravijo,« je ogorčena 87-letna Ana Eržen, ki zaman prosi pristojne, da bi nakopičeno vejevje in ostanke polomljenega drevja umaknili z njenega travnika. Meni namreč, da je trohneč les ob robu ceste sramota za ves kraj, saj leži ob glavni cesti, vsem na očeh.

Več kot leto dni se tega nihče ni niti dotaknil, pripoveduje Ana Eržen, ki sama živi v majhni hiši tik ob glavni cesti proti Sovodnju. Če bi lahko, bi pospravila sama, a žal tega ne zmore več, pravi. »Večje hlode so sicer odpeljali, ostanke pa so pustili na mojem travniku. Zdaj je že vse strohnelo, to še za drva ni več,« je obupana. Zato je najprej prosila lastnika tamkajšnjega gozda, naj pospravi, pa ji je zabrusil le, da naj tisti, ki je odpeljal hlode, zdaj še to pospravi. »Obrnila sem se tudi na predstavnike krajevne skupnosti in gasilce, da bi vse skupaj enostavno zakurili, a se bojijo nasprotovanja lastnika gozda. »Dopis in fotografije sem poslala tudi na občino, ker mi je tako v pogovoru svetoval župan Milan Čadež, a se prav tako tri mesece ni zgodilo nič.« Župan je potrdil, da so na občini prejeli njen dopis, a naj bi bil za spravilo ostankov lesa odgovoren koncesionar za urejanje vodotokov, to je Vodnogospodarsko podjetje Kranj. »Mi smo jih opozorili na ta problem,« je zagotovil župan. A odgovornosti se otepajo tudi v omenjenem podjetju, saj so zatrdili, da so tisto, kar so pospravili iz vodotokov, tudi odpeljali. »Mi smo si potem, ko smo prejeli dopis z občine, ogledali lokacijo, in tega zagotovo niso odložili naši delavci,« je poudarila vodja javne službe Dora Rudof in dodala, da je po lanskem žledolomu tudi na tem območju vladal pravi kaos. »Pri čiščenju je pomagala tudi vojska pa lokalni izvajalci ...,« je razložila Dora Rudof.

Ana Eržen tako ne ve več, na koga naj se obrne, da bi to »šaro«, kot sama imenuje trohneče ostanke drevja, vendarle pospravili z njenega travnika. Zato pravi, da se bo obrnila še na inšpektorat za okolje in prostor, če bodo imeli mogoče malo več posluha za njene težave.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Bil je an flet´n večer

Medtem ko je bil v soboto zvečer v Tržiču An flet`n večer, so v Cankarjevem domu podelili viktorje.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.