Slavko Kanalec, generalni direktor Acronija: "Do leta 2019 bomo v proizvodnjo skupno investirali tristo milijonov evrov." (Foto: Tina Dokl)

Cilj: med petimi na svetu

Jeseniški Acroni, član SIJ - Slovenske industrije jekla, je lani ustvaril od sedem do osem milijonov evrov dobička. V enem največjih slovenskih podjetij (po prometu in s prek 1200 zaposlenimi) imajo še veliko načrtov za prihodnja leta.

Acroni postaja vse bolj pomemben igralec na svetovnem trgu debele nerjavne pločevine, vse bolj prisoten je tudi na zahtevnih trgih Amerike, Indije in Kitajske. Potem ko so po petih letih uspešnega poslovanja leta 2009 zaradi splošne gospodarske in finančne krize poslovali z izgubo, leta 2010 ustvarili za milijon evrov dobička, so lani ustvarili od sedem do osem milijonov evrov dobička.

Kje so razlogi za tako hiter povratek na ravni pred gospodarsko krizo? Odgovarja Slavko Kanalec, glavni direktor Acronija.

»Fizični obseg proizvodnje je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za pet odstotkov, prihodki pa so večji za 19 odstotkov. Razlog je v menjavi proizvodnega asortimenta oziroma menjavi izdelkov z manj dodane vrednosti z zahtevnejšimi izdelki. Zato tudi veliko vlagamo v proizvodnjo. Lanski rezultat je tudi posledica skupka številnih optimizacij.«

Januar kaže, da bi lahko nadaljevali še bolje kot lani?

»Razmere v jeklarski industriji so zelo težke, vendar smo se na osnovi preteklih izkušenj naučili boriti se s krizo. Naš glavni konkurent na področju nerjavnih debelih pločevin se je ta mesec odločil za zaprtje 1300 delovnih mest. V Acroniju sicer ne zaposlujemo, vendar se obseg poslovanja širi in smo že največji dobavitelj tovrstnih izdelkov na evropskem trgu. Tudi v Ameriki iz leta v leto podvajamo prodajo, močno smo prisotni na indijskem trgu … Iščemo tako poti kot izdelke, da bi se usidrali tudi na kitajski trg.«

Vsi našteti trgi imajo zelo močno domačo jeklarsko industrijo. Kako vam uspeva v teh državah?

»Poiskali smo nišne proizvode. Kar prodajamo v Evropi, v Ameriki ni zanimivo. V Indiji imajo močnega proizvajalca nerjavnih jekel, ki pa se ne ukvarja s kupcu prilagojenimi izdelki. Enako je na Kitajskem. Naša prednost je v proizvodnji specifičnih izdelkov za točno določeno rabo. V Indiji smo prisotni v nuklearni industriji, kjer so zahteve zelo ostre. Trenutno gradijo 12 jedrskih elektrarn, čez 40 jih projektirajo. Veliko jih bomo opremili mi.«

Omenili ste, da gospodarska kriza in recesija v jeklarstvu nista preteklost, v Acroniju pa je ne občutite?

»Tudi mi jo občutimo. Januarja naj bi res zabeležili rekordno prodajo (42 milijonov evrov, op. a.), v normalnih razmerah bi bil finančni rezultat takšne prodaje neprimerno boljši kot danes, saj cene surovin še rastejo, ponudba izdelkov je velika, prodajne cene pa padajo.«

 

Bo zaradi navedenega tudi dobiček ob koncu leta podoben lanskemu, prodaja pa višja?

»Smo realisti. Načrtujemo, da bosta količinska prodaja in dobiček enaka lanski, realizacija pa se bo morala povečati.«

S skoraj pol milijarde evrov prometa spadate med večja slovenska podjetja. Kje bo Acroni čez nekaj let?

»Lani smo ustvarili 437 milijonov evrov prihodkov, letos naj bi jih približno 460 milijonov evrov. Razvojni načrti so pripravljeni do leta 2019, do takrat imamo jasno začrtane dodatne posodobitve in investicije. Razvoj v nerjavno debelo pločevino in toplotno obdelana konstrukcijska jekla nas vodi v obseg letne proizvodnje v vrednosti od šeststo do sedemsto milijonov evrov v letu 2019.«

Ti načrti so za težke čase, ki naj bi nas čakali v tem desetletju, kar optimistični.

»Vidimo svoje priložnosti. Iz evropskega postajamo globalno pomembno podjetje. Naš cilj do leta 2019 je, da bomo v skupini petih največjih proizvajalcev debele nerjavne pločevine na svetu.«

Za ta cilj so pomembne investicije. Kaj boste uresničili letos, koliko do leta 2019?

»Letos bomo izvedli strateško investicijo v novo valjavsko ogrodje, ki je vredna 42 milijonov evrov. Del projekta smo izpeljali že decembra lani, ko smo proizvodnjo ustavili za 24 dni, letos jo bomo morali še za 31 dni. Paket investicij do leta 2019 vključuje dodatnih 260 milijonov evrov investicij v posodobitev in rahlo povečanje obsega proizvodnje. V jeklarstvu so investicije nujne. Zadnjih dvajset let se je veliko investiralo na Kitajsko, kjer proizvedejo približno milijon ton jekla na dan, v rekordnih dneh tudi do 1,5 milijona ton dnevno, mi proizvedemo tristo tisoč ton jekla na leto. To je naša konkurenca, ki ima vrhunsko opremo. Pri uspehu pa so zelo pomembni zaposleni.«

V zadnjih letih je moralo Acroni zapustiti več sto sodelavcev. Je zdaj število zaposlenih optimalno in ne bo več odpuščanj?

»V zadnjih letih smo posodabljali proizvodnjo in jo reorganizirali. Pred petimi leti, ko sem prevzel mesto generalnega direktorja, nas je bilo 1560, konec prejšnjega 1239 sodelavcev. Za Jesenice smo še vedno veliko podjetje. Tudi v prihodnje bomo veliko pozornosti namenjali boljši organizaciji, vseskozi iščemo rezerve, tudi pri strošku dela, ki predstavlja osem odstotkov vseh stroškov. Če bomo zmanjševali število zaposlenih, ga bomo na mehek način, vsekakor pa bo to šlo na račun posodobitev; hkrati v tem vidim priložnost za realni dvig plač preostalim zaposlenim. S 1. januarjem smo plače povišali za odstotek, sredi leta jih bomo še za odstotek, imamo tudi sistem nagrajevanja z merljivimi kriteriji in podobno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 1. julij 2010 / 07:00

Prodaja padla, naročila rastejo

Prihodek od prodaje v industriji v aprilu 2010 nekoliko nižji, novih naročil nekoliko več.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.