Bonitetna ocena aaaaaaaaaaa

Besedilo: Mali brat
Kategorija: Humor / ponedeljek, 23. januar 2012 / 06:00

Za bonitetno oceno smo poprosili edino pošteno bonitetno hišo na planetu Ščuka & Krap.

Poleg številnih pridobitev moderne dobe, kot so mobilni telefon, elektronska pošta, družabna omrežja, domača salama s tartufi in črnolase frizerke, je med pomembnejše dosežke vsekakor treba šteti tudi pojav bonitetnih hiš, ki se ukvarjajo, ne boste verjeli, z bonitetnimi ocenami. V zadnjih letih, ko se svet spopada z recesijo, je zraslo kar nekaj (piši in beri na tisoče) novih bonitetnih hiš, ki se kakopak tako dobro spoznajo na finančno in gospodarsko kondicijo posameznih držav sveta, da jim z lahkoto podeljujejo bonitetne ocene v razponu vse od »a-«, prek A++ in AaaaA+++ do B in ŽNJ+.

Za podeljevanje bonitetnih ocen sicer obstajajo različni sistemi in koncepti, zato se te med posameznimi hišami zelo razlikujejo. Recimo Bonitetna hiša Fuck & Run iz Black Valleyja (Kolorado) da neki državi oceno P1IS, druga hiša Balkonen / Pikiren iz helsinškega predmestja pa za končno oceno zapiše PA3A. Katera od obeh ocen je regularna in prikazuje realno finančno in gospodarsko stanje neke države? In kaj pravzaprav obe oznaki sploh pomenita? Vidite, drage bralke in bralci, tega pa ne ve nihče. Ampak posledice, ki jih taka ocena, ki je ne razume nihče, o njej pa vsi vse vedo, so lahko dolgotrajne: od nezmožnosti dviga z bankomata, ki lahko prizadenejo posamezna uspešna podjetja, do prevelikega obtoka kovanega denarja v državi.

Zato smo se za mnenje obrnili na bonitetno hišo Ščuka & Krap, ki ima sedež na Gorenjskem, deluje pa tudi v štiridesetih drugih državah po svetu, in jo povprašali, kakšno bonitetno oceno bi ona prisodila državi Sloveniji. Takole so zapisali: »V državi Sloveniji še vedno vlada tranzicija namesto forzicije. Rdeči toni prevladujejo nad modro rumeno kombinacijo, čeprav je slednja že od stare Grčije naprej edina prava barvna kombinacija za modrost, izkušnje in neizmerno dobroto. Medtem ko nekateri nimajo niti za burek, kaj šele za pet dekagramov dravske z zenfom, imajo drugi za dva bureka in za dvajset dekagramov dravske z najboljšim francoskim zenfom. To je katastrofalno. Tajkunov je za tako majhno državo odločno preveč. Običaj je en tajkun na tisoč prebivalcev, Slovenci pa imamo tisoč tajkunov na prebivalca. Mnogo je še stvari, ki jih bo treba urediti za boljšo oceno, tokrat pa lahko podelimo le oceno aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.«