Skupina Zajčki ob lepem vremenu redno prihaja na prenovljeno jeseniško trim stezo. (Foto: Anka Bulovec)

Kako in kdaj naj vadimo na trimski stezi?

Treba je upoštevati načelo postopnosti in prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim.

Skupna vadba naj bi trajala približno šestdeset minut. Eno osnovnih načel se glasi, da moramo vaditi redno, in sicer tako, da smo na začetku vsak drugi dan na trim stezi, potem pa naj bi vadili dva do trikrat na teden.

Vadbo na trim stezi sestavljata v glavnem hoja in tek, vendar pa jo koristno dopolnjuje tudi izvajanje posameznih gimnastičnih vaj in gibalnih nalog ali drugih športno rekreativnih aktivnosti. Posamezne gimnastične vaje se izvajajo glede na postavljena orodja in naprave na postajah vzdolž trim steze. Vadeči lahko izpušča posamezne naloge, če meni, da so zanj prezahtevne, oziroma ustrezno zmanjša obremenitev med vadbo. Najpomembneje je, da se vsak posameznik, preden se odpravi na trimsko stezo, posvetuje s svojim zdravnikom, saj se moramo le zdravi odločiti za vadbo. Poleg tega je treba upoštevati načelo postopnosti (prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim). Obremenitev in intenzivnost vadbe sta odvisni od pripravljenosti organizma na določene psihofizične napore, od stopnje osvojenosti gibalnih nalog, od tako imenovanih psihofizičnih sposobnosti (stopnje prilagoditve srca in ožilja, dihal, živčno-mišičnega sistema ter drugih organskih sistemov). Prav tako sta tempo in ritem vadbe odvisna od starosti in spola ter splošnega počutja. Vadba na trim stezi poteka lahko organizirano v rekreacijskih skupinah (pod vodstvom strokovnjaka) ali pa udeleženci vadijo individualno. Priprava na vadbo se začne že doma z izbiro primernega oblačila in obutve. Prihod na trim stezo izkoristimo za ogrevanje oziroma za pripravo na večje napore.

Pomembno je, da se določen čas na začetku vadbe posveti ogrevanju (z lahkotnim tekom in hitro hojo postopoma pospešimo krvni obtok in srčni utrip, vključimo posamezne gibalne centre ter centre za koordinacijo gibanja v centralno živčnem sistemu, povečamo delovno sposobnost mišičnega tkiva, kar omogoči posamezniku, da lažje opravlja težje naloge. Pred vsako intenzivnejšo vadbo ali fizičnim naporom se priporoča izdatno ogrevanje; učinke ogrevanja lahko spremljamo tudi z merjenjem frekvence srčno žilnega sistema, po ogrevanju naj bi se število srčnih utripov povečalo približno na 120. Z ogrevanjem se bomo izognili poškodbam in kasneje bolečim mišicam. Ogrevanje naj bi trajalo pet do petnajst minut, lahko pa tudi dlje. Nato sledimo posameznim postajam, na katerih izvajamo različne gimnastične vaje. Pri tem pa je pomembno, da pazimo na ritmično dihanje (pri nobeni vaji ne smemo zadrževati sape). Naloge so izbrane tako, da na poti od postaje do postaje obdelamo vse mišične skupine in celostno učinkujemo na ta pomemben organski sistem. Ob krepilnih gimnastičnih vajah in gibalnih nalogah pa so na trimskih stezah predvidene tudi take vaje, ki pridejo prav v vsakdanjem življenju (naskakovanje, preskakovanje, visenje in druge). Intenzivnost vadbe, ki je postopoma naraščala, pa doseže svoj vrh približno na začetku druge polovice trimske steze (FSU = 140-160/udarcev na minuto). V tem delu tudi hitreje tečemo od postaje do postaje in delamo težje gibalne naloge. Med zadnjimi postajami zmanjšamo tempo teka in preidemo v hojo, prav tako na zadnjih postajah delamo lažje gimnastične vaje. Zaključek vadbe opravimo na znatno nižji ravni delovanja posameznih organskih sistemov. Skupna vadba naj bi trajala približno šestdeset minut. Eno osnovnih načel se glasi, da moramo vaditi redno, in sicer tako, da smo na začetku vsak drugi dan na trim stezi, potem pa naj bi vadili dva do trikrat na teden. Večkrat se pojavlja vprašanje, kako naj pričnejo vaditi začetniki. Pred začetkom vadbe se je treba najprej preizkusiti v hoji in teku, pri čemer moramo biti pozorni na število srčnih utripov na minuto in na dihanje. Ko imamo dovolj moči, pa postopno povečujemo število in intenzivnost ponavljanja vaj na posameznih postajah.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 11. julij 2009 / 07:00

Stres naš vsakdanji (2)

Odzivanje na stres se razlikuje od človeka do človeka. Kar je nekomu izziv, je lahko drugemu veliko breme. Poleg intenzivnosti stresnega dogajanja in časovne omejitve je predvsem naše doživljanje...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Kruh!

Pregovor: Dober je kot kruh stoletno osnovno živilo, kruh, povezuje z lepo človeško lastnostjo. Kruh ima pri številnih narodih svoje mesto ne samo v ljudskih modrostih, pač pa tudi v molitvah.

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Število bolnikov s klopnimi okužbami narašča

»Klopi sami po sebi niso nevarni. Nevarne so bolezni, ki jih prenašajo. Okuženih klopov je vse več - po nekaterih podatkih je pri nas s povzročiteljem lymske borelioze okužen že skoraj...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Med čisti okužbe kirurških ran

Med bi lahko postal najnovejše učinkovito orožje v boju proti bolnišničnim okužbam. Avstralski domorodci Aborigini z njim že od nekdaj mažejo rane, zdaj pa so njihovo metodo prevzeli tudi avstral...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Zdravila zoper herpes preprečujejo aids

Manjša raziskava, ki so jo opravili v Afriki, je pokazala, da zdravilo valaciklovir, ki ga uporabljajo za zdravljenje genitalnega herpesa, pomaga zniževati tudi koncentracijo virusa HIV. Če bodo...

Splošno / torek, 24. april 2007 / 07:00

Dojenje preprečuje srčni napad

Koristi, ki jih dojenje prinaša otrokom, so številne in splošno znane, manj pa se je do sedaj govorilo o pozitivnih vplivih dojenja na matere. Pri ženskah, ki so kdaj dojile, naj bi bilo zmanjšan...