Kako in kdaj naj vadimo na trimski stezi?

Besedilo: Zoran Kramar
nedelja, 4. november 2007 / 06:00

Treba je upoštevati načelo postopnosti in prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim.

Vadbo na trim stezi sestavljata v glavnem hoja in tek, vendar pa jo koristno dopolnjuje tudi izvajanje posameznih gimnastičnih vaj in gibalnih nalog ali drugih športno rekreativnih aktivnosti. Posamezne gimnastične vaje se izvajajo glede na postavljena orodja in naprave na postajah vzdolž trim steze. Vadeči lahko izpušča posamezne naloge, če meni, da so zanj prezahtevne, oziroma ustrezno zmanjša obremenitev med vadbo. Najpomembneje je, da se vsak posameznik, preden se odpravi na trimsko stezo, posvetuje s svojim zdravnikom, saj se moramo le zdravi odločiti za vadbo. Poleg tega je treba upoštevati načelo postopnosti (prehajati od lažjega k težjemu ter od manj zahtevnih gibalnih nalog k bolj zahtevnim). Obremenitev in intenzivnost vadbe sta odvisni od pripravljenosti organizma na določene psihofizične napore, od stopnje osvojenosti gibalnih nalog, od tako imenovanih psihofizičnih sposobnosti (stopnje prilagoditve srca in ožilja, dihal, živčno-mišičnega sistema ter drugih organskih sistemov). Prav tako sta tempo in ritem vadbe odvisna od starosti in spola ter splošnega počutja. Vadba na trim stezi poteka lahko organizirano v rekreacijskih skupinah (pod vodstvom strokovnjaka) ali pa udeleženci vadijo individualno. Priprava na vadbo se začne že doma z izbiro primernega oblačila in obutve. Prihod na trim stezo izkoristimo za ogrevanje oziroma za pripravo na večje napore.

Pomembno je, da se določen čas na začetku vadbe posveti ogrevanju (z lahkotnim tekom in hitro hojo postopoma pospešimo krvni obtok in srčni utrip, vključimo posamezne gibalne centre ter centre za koordinacijo gibanja v centralno živčnem sistemu, povečamo delovno sposobnost mišičnega tkiva, kar omogoči posamezniku, da lažje opravlja težje naloge. Pred vsako intenzivnejšo vadbo ali fizičnim naporom se priporoča izdatno ogrevanje; učinke ogrevanja lahko spremljamo tudi z merjenjem frekvence srčno žilnega sistema, po ogrevanju naj bi se število srčnih utripov povečalo približno na 120. Z ogrevanjem se bomo izognili poškodbam in kasneje bolečim mišicam. Ogrevanje naj bi trajalo pet do petnajst minut, lahko pa tudi dlje. Nato sledimo posameznim postajam, na katerih izvajamo različne gimnastične vaje. Pri tem pa je pomembno, da pazimo na ritmično dihanje (pri nobeni vaji ne smemo zadrževati sape). Naloge so izbrane tako, da na poti od postaje do postaje obdelamo vse mišične skupine in celostno učinkujemo na ta pomemben organski sistem. Ob krepilnih gimnastičnih vajah in gibalnih nalogah pa so na trimskih stezah predvidene tudi take vaje, ki pridejo prav v vsakdanjem življenju (naskakovanje, preskakovanje, visenje in druge). Intenzivnost vadbe, ki je postopoma naraščala, pa doseže svoj vrh približno na začetku druge polovice trimske steze (FSU = 140-160/udarcev na minuto). V tem delu tudi hitreje tečemo od postaje do postaje in delamo težje gibalne naloge. Med zadnjimi postajami zmanjšamo tempo teka in preidemo v hojo, prav tako na zadnjih postajah delamo lažje gimnastične vaje. Zaključek vadbe opravimo na znatno nižji ravni delovanja posameznih organskih sistemov. Skupna vadba naj bi trajala približno šestdeset minut. Eno osnovnih načel se glasi, da moramo vaditi redno, in sicer tako, da smo na začetku vsak drugi dan na trim stezi, potem pa naj bi vadili dva do trikrat na teden. Večkrat se pojavlja vprašanje, kako naj pričnejo vaditi začetniki. Pred začetkom vadbe se je treba najprej preizkusiti v hoji in teku, pri čemer moramo biti pozorni na število srčnih utripov na minuto in na dihanje. Ko imamo dovolj moči, pa postopno povečujemo število in intenzivnost ponavljanja vaj na posameznih postajah.