Otroci v novem lesenem vrtcu Storžek v Preddvoru uživajo že od 1. septembra. (Foto: Gorazd Kavčič)

Najvarčnejši vrtec daleč naokoli

Občina Preddvor je prejšnji teden uradno odprla vrtec Storžek, ki ga je v pasivnem energetskem standardu zgradila Jelovica. Energetsko tako varčnega vrtca ni ne v Sloveniji ne daleč naokoli.

Preddvor - V občini Preddvor so prejšnji teden odprli lesen vrtec Storžek, ki ga otroci uporabljajo od začetka šolskega leta. Sedem oddelkov vrtca na 1500 kvadratnih metrih je za 2,5 milijona evrov izdelala družba Jelovica, ki je z odličnim projektom in kvalitetno izdelavo dosegla pasivne energetske standarde. »Energetska učinkovitost in zavedanje za ohranitev okolja sta botrovala, da smo se odločili za nekoliko dražjo gradnjo vrtca, ki pa smo jo ob pridobitvi 420 tisoč evrov iz Eko sklada lažje financirali,« pravi župan Miran Zadnikar. Vrtec je bil postavljen v šestih mesecih in bo v prihodnosti zagotavljal maksimalne prihranke energije. »V Preddvoru ste dobili lep in varčen vrtec, kjer se združujejo številni ukrepi in spodbude države za dobre projekte,« je v nagovoru povedal slavnostni govornik, minister Franc Bogovič.

Ponosen na slovensko znanje

Ponosen je, da je tovrstni projekt uspel slovenskemu podjetju, saj dokazuje, da tudi slovenska lesarska industrija lahko ponudi kvalitetne rešitve: »Potrebujemo takšne projekte, ki nam kažejo pot, kako ravnati do leta 2020.« Poudaril je, da moramo izkoristiti naš naravni material, les, ki ga imamo v izobilju, in s tem spodbuditi tudi lesno-predelovalno industrijo.

Odprtja so se udeležili tudi številni župani gorenjskih občin, zato nas je zanimalo, ali so v Jelovici že pridobili nova naročila. »Ob takšnih priložnostih lahko predstavimo naše znanje, za sklenitev posla pa je potreben čas. Gorenjske občine potrebujejo vrtce in upam, da so župani spoznali dobre rešitve Jelovice, « je odgovoril Gregor Benčina, predsednik upravnega odbora Jelovice.

Energetsko samozadostna tovarna

»Ni lahko,« na vprašanje, kako postaviti energetsko učinkovit vrtec, odgovarja Goran Ćetković, odgovorni vodja del na vrtcu Storžek v Preddvoru, in pojasni: »Vložili smo veliko truda in znanja široke ekipe Jelovice. Že naročnika je težko prepričati, saj tehnološko izpopolnjeni objekti zahtevajo več denarja, v Sloveniji pa pri javnih naročilih igra najpomembnejšo vlogo najnižja cena.«

V Preddvoru so se odločili za energetsko učinkovito občino in s tem vseh občinskih stavb. Tudi tovarna podjetja Jelovica Hiše v Preddvoru je energetsko varčna, celo energetsko samozadostna. To pomeni, da vso energijo, ki jo porabijo v proizvodnji in za razsvetljavo, pridobijo iz male hidroelektrarne in sončne elektrarne, ogrevajo se s pomočjo lesne biomase. »Vrsto let ima tovarna v Preddvoru v upravljanju malo hidroelektrarno, letos smo realizirali tudi idejo po postavitvi fotovoltaične elektrarne na strehi, ki smo jo hkrati obnovili in dodatno izolirali. Proizvodnja je energetsko učinkovita tudi zato, ker naš lesni odpadek (odrezke) porabimo za ogrevanje proizvodnih prostorov,« razloži Ferdinand Žafran, vodja proizvodnje Jelovica Hiše.

Projekti sedanjosti za prihodnost

Razprava o tem, ali so pasivni vrtci projekti sedanjosti ali prihodnosti, poteka v marsikateri občini, ki se sooča z investicijo. Zagotovo so projekti sedanjosti, pravi Ćetković: »O pasivni gradnji se govori kot o visoki znanosti. Najbrž zato, ker takšnih stavb še ne poznamo dovolj. Investitorji bi morali računati na nekoliko višjo začetno investicijo z zavedanjem, da bodo razliko že v nekaj letih pridobili nazaj in na daljši rok privarčevali veliko denarja.«

Vrtec Storžek je lesen, zgrajen iz masivne lesene konstrukcije, ki zdrži enake obremenitve kot klasična gradnja. »Jelovica takšne objekte izdeluje že sedemdeset let, dokaz je Švabska vas v Kranju. Gre za trajnostno gradnjo, ki ne pušča ogljičnega pečata na okolico, po drugi strani pa imamo lesnega materiala že v naši okolici v izobilju,« razloži Ferdinand Žafran, Goran Ćetković pa doda: »Bivati v lesenem objektu je povsem drugače kot v betonskem. Že v času študija so nam povedali, da betonski objekti niso primerni za bivanje, ne človeka ne živali. Ne vem, zakaj se tega vse do pred nekaj leti nismo zavedali.«

     

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / torek, 1. februar 2022 / 10:09

Odkritje doprsnega kipa španskega pesnika

Kranj – Jutri, v sredo ob 11. uri bodo v Parku La Ciotat v Kranju odkrili doprsni kip Prešernovega sodobnika španskega pesnika Joséja de Esproncede. Kip bosta odkrila župan Mestne občine Kranj Matj...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Jesenski lepotni prvenec

Licenčna oddaja, resničnostni šov Slovenski top model je prišel na male zaslone minuli teden in v čast lansiranja šova je televizija TV3 na Ljubljanskem gradu za povabljene in medije pripravila z...

Nasveti / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Piramidni lepotec

Veliki Draški vrh (2243 m) - Legendarni Tine Mihelič ga je označil za mladostniško vitkega in elegantnega. Gora, vrhunske oblike, na katero ne vodi nobena markirana pot. Idilični razglednik.

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Velika škoda v kmetijstvu

Ljubljana - Nedavne poplave so po prvi oceni kmetijske svetovalne službe prizadele okoli trideset tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, največ v Posavju, ob Krki, Sotli, v Zasavju...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Na začetku naj bi promocijo plačevala država

Kranj - Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki so ga pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva, da bi denar za promocijo zagot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 27. september 2010 / 07:00

Povprečna letina sadja

V sadovnjaku Resje (KGZ Sava Lesce) bodo letos pridelali od 550 do šeststo ton sadja. Spomladi naj bi na novo zasadili dva hektarja nasada.