Mavrična bojevnica Gaja
S pomočjo Dejana Sotirova, predstavnika zavoda Mavrični bojevniki, smo v preteklih treh podlistkih predstavili ADHD, torej motnjo pozornosti in hiperaktivnost, ki je bolj v domeni fantov. Opažajo pa tudi vedno več deklet s to diagnozo in med njimi je Gaja Suhadolnik, 20-letnica iz Zgornjih Bitenj.
»Diagnozo sem dobila v drugem razredu osnovne šole,« pove Gaja in opiše, s kakšnimi težavami se je spopadala. »Nisem mogla sedeti pri miru, bila sem glasna, s predmeti sem povzročala hrup ... Imela sem ogromno energije, ki pa ni šla v pravo smer. Težje sem se učila, saj je bila problem koncentracija. Tudi na socialnem področju so bile težave. Hitreje sem prišla s kom v konflikt.« Na začetku ni vedela, kaj diagnoza pomeni, hitro pa ji je bilo jasno, da gre za motnjo, s katero so povezane težave, ki jih je imela. »Ko so bili v šoli obveščeni, kakšno motnjo imam, so name nekateri začeli gledati drugače, me bolj razumeli, dali so mi več prostora. V šoli sem imela ure dodatne strokovne pomoči, poskusila sem tudi zdravila,« pravi.
Na pogovor je prišla dobre volje. »Vmes sem se ustavila še na Osnovni šoli Stražišče, ki sem jo obiskovala. Rada se vračam. Tako na osnovni kot potem na srednji šoli so bili učitelji in profesorji razumevajoči do mojih posebnih potreb. To je bilo zelo pomembno,« se spominja. Veliko truda so vložili tudi starši, ji pomagali pri učenju, z njo delali različne vaje, tudi t. i. brain gym. Po osnovni šoli se je vpisala v srednji 3-letni poklicni program slaščičar na Biotehniškem centru Naklo in ga uspešno zaključila. Nadaljevala je še s programom živilsko-prehranski tehnik in ga letos končala s poklicno maturo. In sedaj se izobražuje še za tretji poklic, in sicer ekonomski tehnik. »Rada pečem. Slaščičarstvo mi je všeč, a ne v tem smislu, da bi bila to moja služba. Potrebujem kaj bolj razgibanega. Najbolj bi mi bila všeč služba, povezana s športom ali otroki, na primer, da bi bila vzgojiteljica. V tem me vidijo tudi drugi, tako da se bom morda odločila še za eno prekvalifikacijo. Voljo imam, energije pa tudi dovolj,« pojasni. Obiskuje tudi PUM-O Škofja Loka, projektno učenje mlajših odraslih.
Njen dan je poln različnih aktivnosti. »Že enajst let treniram plavanje pri PK Triglav Kranj, dve leti gimnastiko pri ŠD Kranj. Okrog pet let igram harmoniko. Rada berem, poslušam glasbo, sem v naravi, hodim v hribe, delam akrobacije na trampolinu, ukvarjam se z ročnimi deli, se družim s prijatelji, preživljam čas s fantom ... Čez teden sem res bolj malo doma.« Šport je tisti, ki ga svetuje vsem, še posebno otrokom z ADHD. »Pri športu se sprostiš, daš iz sebe energijo, jezo, si na svežem zraku, v naravi. Še posebno pa velja, da ne smeš obupati, saj se vedno najde rešitev, da si na koncu nasmejan. Osebe z ADHD nismo drugačne, smo kot ostali, le da imamo v sebi veliko energije, ki jo je treba usmeriti v prave stvari.«
Gaja Suhadolnik je mavrična bojevnica. Ob koncu osnovne šole so jo starši prvič vpisali na tabor, ki ga organizira zavod Mavrični bojevniki. »Na tabore hodim že šest let. Super je. Dobra družba, dobri mentorji, imam prijatelje, tudi s fantom sva se tam spoznala. Potekajo številne aktivnosti, veliko se dogaja,« je zaključila.