Previrantska mineštra

Ekskluzivno objavljamo recept za slovensko avtohtono jed, ki so jo te dni prvič predstavili v Državnem zboru. Delovno ime za našo mineštro je zaenkrat Previrantska mineštra.

Iz ustreznih služb, ki v naši državi skrbijo za pošiljanje predlogov za zaščito geografskega porekla avtohtonih slovenskih jedi v Bruselj, smo izvedeli, da bodo tja do sredine leta pripravili vse potrebno za registracijo Previrantske mineštre kot slovenske kulinarične posebnosti. Trenutno se menda podrobneje ukvarjajo z recepturo, ki še ni dokončno določena, saj se vpleteni v kuho te edinstvene mineštre še niso odločili, katere sestavine bodo v tem čudovitem slovenskem kotlu prevladovale in katere bodo v manjšini. V naši bratski redakciji pa smo uspeli priti do prvotnega recepta, ki so ga v osnovi pripravili v Državljanski listi Gregorja Viranta. Takole gre:

 

Sestavine za 4-6 oseb, če kuhamo v več loncih, lahko nasitimo tudi 90 poslancev ali celo več kot dva milijona državljanov: 4 pesti srbskega fižola (takozvani pasuljak), 100 g grosupeljskega stročnika, 6 korenčkov (sorte falusnik) in eno češpljico, dve meloni, nekaj sonca in modrega neba, 3 rdeči krompirji sorte bandiera rossa, nekaj prekmurskega graha vzpenjalca (vrste žerjav), pol pa še mal originalnega fužinskega oljčka za podmazat, dva paradižnika (vrste rajčica balkanska), 100 g Erjavih nudlnov pa še mal soli in raznih začimb.

 

Priprava: Najprej dopoldne oblečeni v trenirko namočimo srbski fižol v hladni vodi. Že istega dne popoldne ga stresemo na mizo in potem v 2 litra vrele vode in kuhamo kakšno urico (da ne pride do prevretja, stalno dolivamo novo vodo). Takoj mu dodamo na ostro narezan grosupeljski stročnik. Paziti moramo, da se pri tem držimo skrajno cinično in neprijazno. Če je grosupeljčan pravi, bo srbski fižol splaval na vrh. Z lahkoto ga poberemo ven in ga zavržemo. Namesto njega v nastajajočo čorbo, pardon mineštro, vsujemo ostalo zelenjavo: strankarske falusnike, eno češpljo za okus, melonici, rdeči krompir, grah vzpenjalec, paradižnik … To naj pokrito vre čez noč. Pri kotlu naj se celo noč izmenjujejo vojaki iz posamezne strankarske kuhinje, saj je vseskozi potrebno dolivati vodo in po potrebi dodajati začimbe, ki jih ponujata JJ oziroma Zoki. Zjutraj je kotel potrebno nesti na svetlo, saj mora na mineštro nujno posijati rumeno sonce, okrog lonca pa mora biti tudi modro nebo. Nikakor ne rdeča megla ali kaj preveč pozitivno slovenskega.

 

Ko se jed nekoliko ohladi, v nastalo godljo stresemo še Erjave nudlne, priporočljivo je, da so že nekoliko postani, in jed je pripravljena. Mogoče jo le še oplemenitimo z nekaj drobno naribanimi glasovnicami iz državnega zbora, saj te znajo delovati kot afrodiziak.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Lepa Brena jokala v Tivoliju

Fahreta Jahić alias Lepa Brena je po dolgem pričakovanju obiskala ljubljanski Tivoli, kjer je z združitvijo starih in novih pesmi navdušila večtisočglavo množico.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...